Sreča v drugo 8. del

Chloe se je zdrznila. Prepričana je bila, da April spi. Takoj je prišla bližje postelji in jo ustrežljivo pogledala. Prepričana je bila, da April nekaj potrebuje.

»Pot je bila zame preveč naporna. Resnično sem izčrpana. Opravičujem se, če delujem hladno ali malo vzvišeno. Nikogar od vas nisem pozdravila ali se s kom spoznala. Jaydan mi je ves čas pripovedoval o ranču in o vas. Veselila sem se, da vas bom spoznala. Toda, ko smo prispeli resnično nisem imela moči za nič, tudi za preproste besede ne. Nikogar nisem hotela užaliti. Upam, da mi boste pogledali skozi prste,« se je opravičila. Ker Chloe ni pričakovala takih besed, je za kratek hip ostala tiho. April je izkoristila njeno molčečnost in nadaljevala: »Hvala Chloe, ker si poskrbela za moje stvari.«

»Oh, April. Nihče ti ne zameri ničesar. Razumemo tvojo utrujenost. Poleg tega si resnično slabo delovala, ko te je Jaydan prinesel iz avta. Ne obremenjuj se z neumnostmi. No, še vedno deluješ zelo utrujeno, čeprav se je nekaj barve vrnilo v tvoje lice. Večerja bo vsak čas, a lahko ti prinesem krožnik juhe od kosila,« ji je nežno odvrnila Chloe in jo potrepljala po dlani, ki je počivala na njenem trebuhu.

»Hvala, a zdaj ne bi mogla jesti. Občutek imam, da ničesar ne bi mogla zadržati v želodcu,« ji je žalostno odvrnila. »Bi te pa prosila, da mi pomagaš vstati. Moram v kopalnico,« je dodala in z zdravo roko odgrnila odejo s katero je bila pokrita. Chloe jo je presenečeno in hkrati prestrašeno pogledala. Še predno je uspela kar koli reči, se je April nasmehnila in ji pojasnila. »Glej, nisem tako hudo nebogljena, kot mogoče delujem. Lahko vstanem in naredim nekaj počasnih korakov. V nasprotnem me ne bi izpustili iz bolnišnice ali pa bi si najela strokovno medicinsko pomoč. Samo moj zdravnik in Jaydan sta se mimo moje volje odločila, da mi bosta zaradi potovanja povečala odmerek protibolečinskih tablet in jim dodala majhen odmerek pomirjevala, ki naj bi sprostil mišice. Verjameta, da je to zmagovalna kombinacija, jaz vem, da je pogubna. Jutri bom že veliko bolje. Samo pomagaj mi sesti in mi podaj mojo palico, prosim.«
»Veš, nikjer nisem videla tvoje palice, najverjetneje je še v avtu ali pa jo je eden od moških odložil kam v dnevno sobo. Kaj, ko bi poklicala Jaydana, da ti pomaga?« je prijazno vprašala Chloe. Verjela je Aprilinim besedam, a ker je ženska delovala resnično slabo, se je bala, da bi lahko padla. Vseeno ji je pomagala, da je sedla na rob postelje.

»Nikar ne kliči Jaydana. Dolgo je bil odsoten, verjetno se z Jacobom pogovarjata o pomembnejših stvareh. Mogoče bi mi ti pomagala do kopalnice, saj potrebujem samo malo opore zaradi ravnotežja,« jo je April proseče gledala.

»Poskusila bom,« se ji je nasmehnila Chloe in ji pomagala na noge. Nekaj je bilo na April, kar ji je vzbudilo željo, da ji ustreže. Pod velikim obližem na bradi in čeljusti, se je skrival lep in mladosten obraz, ki je trenutno potreboval sočutje, žensko sočutje. S počasnimi koraki sta se odpravili v kopalnico. »Naj ti pomagam,« je predlagala Chloe. Pomislila je, da bo April nerodno pred njo, a se je zmotila.

»Hvaležna ti bom, če mi boš pomagala. Očitno sem malo precenila svoje sposobnosti. Kriva so zdravila. Prosim, ne dovoli, da mi Jaydan kdaj naskrivaj kaj podtakne,« jo je rotila. Chloe ji je zarotniško prikimala. Razumela jo je in se v sebi strinjala z njeno željo po kontroli svojega zdravljenja.

»Ali je Jaydan kdaj omenil, da sem jaz naredila načrt za hišo? Veš nisem mislila, da ga bo kdaj uporabil,« je iskreno rekla April, ko sta se počasi vračali proti postelji.

»Si res ti naredila načrt? Hiša mi je zelo všeč, tako funkcionalna je in ima zelo dobro razporejene prostore! Kapo dol, res si naredila mojstrovino,« je vzkliknila presenečena Chloe. »Drugače pa ne, ni omenil, tako kot ni omenil, da je poročen. Šele na večer tvoje nesreče je Jacobu omenil, da je poročen. Najbrž mu tudi takrat ne bi, če mu ne bi Jacob prigovarjal, da je čas, da si poišče ženo in zaživi pravo življenje,« je nelagodno priznala Chloe.

»Oh nikar naj ti ne bo nelagodno,« se je nasmehnila April, ko je spet sedla na posteljo. »Imela sva dober zakon, a sva se nekega dne grdo sprla in se v jezi razšla. Nobenega kontakta nisva imela in tudi jaz nikoli in nikjer nisem omenila njega. Veš, če ne bi bil tako presneto trmast in vztrajen pri tem, da mi hoče pomagati, zdaj ne bi bila tukaj. Lahko bi odšla v kakšno zdravilišče, kjer bi skrbeli zame. No, to sem načrtovala, a mi Jaydan ni dovolil,« ji je zaupala svojo resnico.

»Ja, Jaydan je zelo trmast moški. Vedno doseže tisto, kar si zada,« je Chloe razumevajoče prikimala in ji dvignila nogo v mavcu na majhno blazino, ki jo je pripravila ravno za ta namen. Pokrila je April in jo prijateljsko pogledala. »Ali potrebuješ še kaj?«