Ula Furlan odslej piše predvsem pa veliko razmišlja tudi o notranjosti, harmoničnosti in sobivanju s sabo.

Sledi intuiciji

“Nasilni smo s to objestnostjo hitrosti življenja, ko me celo v prostem času v stres žene in napada na primer televizija, kjer še vrhunski šefi že leta kuhajo na štoparico,” pravi v zapisu za micna.si. Seveda dodaja, da v življenju ničesar ne obžaluje, zdi pa se ji, da intuitivno končno počasi sliši, kaj ji pripoveduje in kam jo usmerja njen notranji glas.

Izdala, kaj bi rada dosegla

Želi si prečistiti svojo notranjost, rada bi se počutila osvobojeno preteklih stisk, negativnih odnosov, lastnih vzorcev, … Rada bi se počutila svobodno. Všeč so ji iskrivi, nepretenciozni ljudje in iskrene pripovedi o življenju brez “bullshita”, kot pravi sama.

“Navdušujejo me babice brez filtra na jeziku, crkljajo me živali, sprejemajo me mini še neosnovnošolski štrukoleziji, vedno pogosteje me najdejo močni ljudje, predvsem ženske, ki so že. Najbolj maham z repom tam in takrat, ko se moja telesna drža iz stanja pripravljenosti po pričakovanjih – odzivnosti, odgovoru, rešitvi, zabavi, nasmehu, produktivnosti, akciji – lahko sključi v prijazno trenirkasto puklico, ko se moja duša lahko nasloni sama vase in si misli, počivam,” še dodaja.

PREBERITE TUDI: Ula Furlan: Kaj ji, poleg raziskovanja sveta, še boža telo?

Delila je še en iskren zapis …

 

View this post on Instagram

 

.. “Zrla sem v njih, v te ženske, ki so že. Objele življenje in se mu prepustile. In ko so z vso svojo iskrenostjo pripovedovale, da s posluhom za lastne talente, predvsem pa “dušo, ki počiva”, lahko premagaš. Sebe. In vse naokrog. Ne glede na vsa življenjska razočaranja, izgube, smrti, zaporedna leta, ki so se izgubila na raverskih plesiščih, zasoljena s priboljški, ki so meglili realno sliko in žalosti, razočaranjem in strahu jemali besede. Strmela sem v ženske, ki niso mogle imeti otrok, pa imajo danes najlepše mešane družine, ki spajajo celine, strmela v poslovne uspehe, ki jih je pri 35 srečal pogum za zagon svojega podjetja ter grajenje temeljev za lastne sanje. Polzele so mi solze ob predanosti in podobah skorajšnjega obupa, živa slika skoka z mostu, ki bi obrnil hrbet svetu. In me naprej spirale pripovedi o kasnejših srečanjih ljubezni in življenjskih spoznanj, živih podob, ob tem, ko skorajda postavljaš rekord 100 metrov pod morjem. Pa me ne navdušujejo le velike zgodbe o uspehu, tu sem padla na velike ljudi. In človeškost. Na spoznanje, da ob vseh tistih, ob katerih sem na preži, obstajajo še večji, globlji, bogatejši in prijaznejši, ob katerih mi to ni treba biti. Ob enem pa me celo spremljajo in bodrijo. Da poiščem še tisto zadnje, kar mi stoji na poti do popolnega zaupanja vase, me učijo zdrave samozavesti, postavljanja mej in govorjenja na glas. Kdo bi si mislil, da me bo iz vsega vsakodnevnega “obvladam, moram, hočem biti tu in vedeti vse” prineslo do “prosim, razlagajte mi manj”. Naj moj pomnilnik sicer ostaja raje prazen, prazen besedičenja in snovanj, ki naj bi se zgodila že pred meseci ali leti. Tako mojih kot tujih. Kdo bi si mislil, da si bom tudi jaz od življenjskega ognjemeta, mavric in samorogov zdaj želela le še duše, ki počiva.” Pišem na: @micna.si Outfit: @crystalswear_ Photo & Edit: @classywhiteandgold #crystals #crystalwear #innerpeace #peace #landscape #streetphotography

A post shared by Ula Furlan (@ulaf) on

Prejšnji članekMarko Potrč: “Lili me je zalotila”
Naslednji članekTeja Perjet razkrila, kaj se dogaja z njenim zdravjem