Zdaj je prepozno!

Sončni žarki so kakor nežni poljubi drseli skozi moje okno in me prebujali v nov dan. Vedela sem, da je čas, da se vstanem in pripravim za šolo. Rada hodim v šolo, ampak ne zaradi učiteljev, ocen.. Zaradi njega, mojega najboljšega prijatelja.

Ljubim ga, bolj kot vse na svetu. Pomeni mi največ, a on tega nikoli ne bo izvedel, saj sem zanj le njegova najboljša prijateljica, ki ji lahko zaupa in jo ima vedno ob sebi. Najboljša prijatelja sva že devet let, že od prvega razreda. Moja ljubezen do njega se je razvila kakšno leto nazaj in vedno bolj raste. Preprosto nora sem nanj! Kadar sem ob njem je mojem trebuhu kakor v čebeljem panju – noro!
Ko sem prišla v šolo, me je že čakal v garderobi in me prijateljsko objel. Ta njegov objem… Vedno, ko me objame, čutim nekaj več kot le prijateljstvo. Med poukom si vedno piševa listke, ne poslušava učiteljev. Če pa naju slučajno zaloti, listek hitro pospraviva in se delava, kot da poslušava snov. Res je najboljši in ko sva skupaj se smejeva, pogovarjava, norčujeva iz drugih in sebe. Zna me potolažit, nasmejat in mi biti v oporo, vedno si pomagava in si zaupava. Nimava skrivnosti. No, razen moje ljubezni do njega…

Ime mu je Will. Ima temno rjave, kratke lase in modre, NAJLEPŠE oči. Njegova postava pa je ahh… Trenira plavanje, zato ima lepo izoblikovano telo. Ker je tako lep, se dekleta kar lepijo nanj in jaz sem seveda zelo ljubosumna. Precej časa je bil samski in jaz sem se včeraj ravno razšla s fantom. 
Ko sem danes prišla v šolo, me je šokiralo. Povedal mi je, da ima punco. Danes jo je baje vprašal  in seveda je rekla ja. Vem, da bo na koncu razočaran, tako kot vedno doslej, saj je on zanjo le ena nova tarča, ki ga bo po enem ali dveh tednih preprosto zavrgla, kakor navadno smet. Objela sem ga, saj nisem želela, da misli, da mu ne privoščim sreče, ampak čutila sem, kako se mi v očeh nabirajo solze. Stekla sem na stranišče in jokala. Vedela sem, da zdaj ne bo samo moj, ne bova ves čas skupaj ampak bo on s svojo punco. Ne bova hodila v kino, na sprehode in zabave. On in njegova punca bosta šla tja sama. SOVRAŽIM TO. I'm not jealous no i'm not just want everything she's got!

Ko sem se na stranišču pomirila sem šla domov in špricala pouk. Na srečo ni bilo nikogar doma. Nisem več jokala, saj sem  vedela, da se bosta slej kot prej razšla.

V roke sem vzela dnevnik in vse to zapisala… Dnevnik pišem že od petega razreda, vsak dan, nikoli ne pozabim! A v poseben dnevnik sem zapisala : Will moj najboljši prijatelj. Ljubim ga. Resnično si ne predstavljam, kaj bi jaz brez njega…. Zanj imam čisto poseben dnevnik, v katerega pišem najine skupne trenutke, lepim slike in pišem vse o njem. On tega seveda ne ve.

Naslednji dan sem težko šla v šolo, saj sem vedela, da bo Will kar naprej s svojo punco. Ampak ne… Ko sem prišla v šolo mi je povedal, da sta se razšla, saj jo je baje zalotil z drugim. Hahh, že prvi dan zveze, dolgo je trajalo, sem si mislila. Delala sem se, da sem žalostna zanj in ga objela. Globoko v sebi pa sem skakala od sreče. Zdaj ga bom imela spet samo zase.
Ampak ni bilo tako….

Čez en teden

Zazvonil je telefon, ker mama ni imela časa, je rekla naj se javim jaz.

»Prosim« sem vljudno pozdravila.

«Alja, si ti?« je rekel znan žalosten in pretresen glas na drugi strani.

»Ja, kaj je narobe?« sem prestrašeno vprašala.

»Will je imel prometno nesrečo in na kraju nesreče je umrl!« je na drugi strani jokala njegova mama.
Začela sem kričati in jokati. Nisem verjela, da se to res dogaja. Oblekla sem se in tekla, tekla, dokler nisem prišla do njegovega doma. Objela sem njegovo mamo in obe sva jokali.

Odšla sem v njegovo sobo in se spominjala najinih skupnih trenutkov ter še vedno nisem dojela, da je za vedno izginil, da ne bom nikoli več videla njegovega nasmeha in njegovih modrih oči, v katerih sem se vedno utapljala od lepote. NIKOLI več ne bom slišala njegovega žametnega glasu, vonjala njegovega parfuma ali bila varna v njegovem objemu. Solze so mi v potokih drsele po licih in nisem zmogla, vse to je bilo zame preveč. Odprla sem predal, in v njegovi nočni omarici zagledala dnevnik. Začela sem brati.

Skupaj sem s punco, ki je nikoli nisem in je nikoli  ne bom ljubil, LJUBIM ALJO! <3 Alji sem rekel, da me je Nika(sošolka, ki je bila en dan moja punca) varala, vendar sem jo pustil jaz. Zaradi  Alje, saj nisem noben še nikoli ljubil tako, kakor ljubim njo. Kadar sva skupaj se imava najboljše in vem, da sem zanjo le njen najboljši prijatelj ampak jaz, če hočem ali nočem do nje čutim nekaj več. Ljubim jo in vem, da ona ne ljubi mene.

Nisem mogla verjet, kaj berem. Tudi on je bil zaljubljen vame? Še bolj sem jokala. Začela sem kričati in brcati v pod, saj nisem verjela, da bi bila lahko skupaj in da bi bil lahko morda še živ, če bi mu le povedala, kaj čutim. Ko je prišla v sobo Willova mama sem ji vse razložila in poskušala me je pomiriti.

Vendar brez Willa ne bo nikoli več tako, kot je bilo.

Zakaj je življenje tako krivično, zakaj ljudje ne povemo, kaj v resnici čutimo do nekoga, saj je lahko potem že prepozno in časa enostavno ne moremo prevrteti nazaj in popraviti svojih napak.

Will bo za vedno v mojem srcu in nikoli ga ne bom pozabila, tudi če sva zdaj daleč narazen! <3

Najina ljubezen pa je zdaj kakor veter, ne moreš je videti, ampak lahko jo čutiš!