Fant za vse 30. del

Večino popoldneva sta preživela v senci, za mizo. Prinesel je Patricijin računalnik. Še dobro, da je imela privatno in poslovno pošto ločeno. Nabiralnik je bil dokaj poln. Osredotočila se je na zadnja stričeva obvestila. Skupaj sta preletela grobe osnutke pogodb, nato se je Patricija posvetila natančni izdelavi. Delala sta skoraj tri ure. Primoral jo je, da sta za kratek čas odšla v bazen. Opazil je, da jo že bolijo mišice. A Patricija ne bi bila Patricija, če ne bi trmasto vztrajala pri svojem. Hotela je narediti vse in takoj. Komaj jo je prepričal, da si vzame predah. Še celo uro je pridno delala, medtem, ko je on plaval in se brigal zase. Prvi dan mu je omenila plažo in kako čudovit je večer na plaži. Odločil se je, da jo bo odnesel na plažo. Pripravil jima je večerjo in jo zložil v nahrbtnik. Spotoma je pobral še zloženo rezervno odejo.

»Si končala?« jo je vljudno vprašal.

»Za danes imam res dovolj,« je priznala in ugasnila računalnik.

»Prav. Presenečenje ima zate,« se ji je nasmehnil in jo dvignil v naročje.

»Zakaj pa potrebujeva nahrbtnik?« je z zanimanjem vprašala.

»Boš videla. Lahko vzameš odejo?« je ostal skrivnosten.

Samo pokimala je in prijela zvito odejo.

Odnesel jo je mimo bazena in po stopnicah navzdol proti plaži.

»Na plažo greva!« je radostno vzkliknila.

»Se mi je zdelo, da ti bo všeč,« se je nasmehnil.

»Oh, obožujem plažo. Hvala ti,« je nežno priznala in se tesneje privila na njegove prsi.

Ni opazila njegovega zadovoljnega nasmeha.

»Kam naj se usedeva? Kateri del ti je najljubši?« je veselo vprašal in se z njo v naročju zavrtel okoli svoje osi, da je zacvilila in se ga še močneje oklenila.

»Kar tjale pojdiva,« je z glavo nakazala na peščeno zaplato med nizkimi skalami malo naprej.

Ubogljivo jo je odnesel tja, ter jo počasi spustil na noge. V hipu je razgrnil odejo in jo previdno spustil sedeti na njo. Sedel je nasproti nje. Oba sta zrla v morje in rahlo rdečkasto sonce na obzorju. Čez trenutek je odprl nahrbtnik in izvlekel sendviče. Enega ji je podal in ostale položil na odejo med njiju. Vzel je še dve steklenici piva. Odprl je steklenico in ji jo izročil.

»Moraš se malo sprostiti, mislim, da ti eno pivo ne bo škodilo,« je rekel z nasmehom in proti njej nagnil svojo steklenico, da bi nazdravila.

»Mogoče pa res ne,« se je nasmehnila nazaj. »Na zdravje!«

»Na zdravje!« ji je odvrnil in odpil požirek.

Tudi sama je naredila požirek nato se je lotila sendviča. »Mmm, tole je pa okusno,« je zamomljala.

»Samo lačna si,« se je zasmejal, saj sta včeraj imela precej podobno večerjo.

»Ne kvari razpoloženja,« se je na videz hudovala in z zaprtimi očmi ponovno ugriznila v sendvič.

»Prav, prav. Danes sem se zelo potrudil zate,« se je zabaval naprej. Tudi sam se je lotil svojega sendviča in ga na koncu poplaknil s pivom, tako kot ona.

»Že prej bi morala priti sem,« je rekel sproščeno, medtem ko je zrl na morje.

Patricija je samo mrmraje potrdila njegove besede. Zaprla je oči in glavo nagnila nazaj, da ji je sapica, ki je pihala z morja mršila lase.

»Pridi sem,« je šepnil, ko jo je povlekel v svoj objem. Skupaj z njo med svojimi nogami, se je premaknil, da se je lahko naslonil na skalo. Naslonil jo je na svoj prsni koš. Z rokami je objel njen trebuh.