Klic ljubezni 12. del

Brian je prisluhnil spokojni tišini hiše. Počasi se je napotil v spodnje nadstropje. Bila je nedelja. Dokaj zgodnja ura, še posebno, ker sta sinoči šla pozno spat in se nato zaradi njegove nočne more sredi noči dobila v kuhinji. Ni obžaloval poljuba. Pomiril ga je in razdražil istočasno. Odgnal je njegovo nočno moro in sprožil še večje hrepenenje po Rachel. Previdno, da je ne zbudi je pristavil kavo. V tistem so se odprla vhodna vrata. Rachel je vsa zadihana in rahlo zardela od teka pokukala v kuhinjo. »Tekla si?!« je presenečeno vprašal in istočasno komentiral očitno. »Ja. Sinoči sem te vprašala, če bi šel teči, a si kategorično zavrnil, da je nedelja dan za počitek, zato te nisem budila,« je odgovorila s skomigom ramen. »Se spominjam. Nisem si mislil, da boš ti vseeno šla. Vsaj ne jutro po tekmovanju in manjši zabavi,« je odvrnil. »Pojdi pod tuš. Kava bo vsak čas kuhana,« ji je predlagal in stopil do omarice po skodelici. Rachel se je z urnim korakom odpravila v svojo sobo. »Pohitela bom,« je zamrmrala čez ramo. Brian je samo odkimaval. Neverjetna je bila in on si jo je želel. Noro želel. Postavil je skodelici na mizo in pripravil nekaj opečencev, maslo in marmelado. Rachelin priljubljen jutranji prigrizek. »Mama je klicala. Hotela naju je povabiti na kosilo, a sem ji rekel, da jo je tvoja mama prehitela. Zato sva jutri po jutranjem treningu povabljena na kosilo,« je Brian povedal novice, ko je Rachel prišla v kuhinjo. »Bo naredila svojo slastno borovničevo pito?« je z upanjem vprašala Rachel. »Seveda,« se je zasmejal Brian, ki je mamo prosil naj za Rachel pripravi  borovničevo pito. Zadnjič, ko sta bila pri njegovih starših na večerji, se je Rachel preprosto zaljubila v mamino borovničevo pito, ki jo je tudi sam imel najraje. »Z veseljem grem k tvojima na kosilo,« se je zahihitala Rachel in si postregla z zajtrkom. Brian jo je občudujoče opazoval, a tega ni opazila saj se je lotila zajtrka. Njena družina ga je resnično dobro sprejela in njegovi družini je bila ona všeč. Vsi so vedeli, da se je Rachel preselila k njemu. Prav tako so vsi verjeli, da sta skupaj in da je med njima veliko več, kot le prijateljstvo. Ne on in ne Rachel, se nista pretirano trudila, da bi jih prepričala v nasprotno. Res, da sta zanikala njihova predvidevanja in povedala resnico, a nista jih vsak čas popravljala ali se trudila prepričati v resnico. Po navadi sta preslišala namigovanja. »Kaj?« je vprašala Rachel, ko je v nekem trenutku dvignila pogled in zagledala Brianov občudujoči pogled. Čeprav je prekinila tok njegovih misli je povedal resnico. »Nič. Samo občudoval sem te,« se ji je nagajivo nasmehnil. »Resnično me želiš osvojiti?!« je komentirala očitno. »Seveda, saj sem ti povedal,« se je malenkostno zresnil. Za trenutek je zaprla oči in rahlo odkimala. Brian je stegnil svojo roko in čez mizo prijel njeno dlan. »Česa te je strah?« je tiho vprašal. Ni počakal na njen odgovor, saj ga je lahko naslutil. »Ne bom se samo poigral s teboj. Nisi kratka osvojitev. Vate sem se zaljubil ob najinem prvem srečanju v baru, čeprav nisem vedel kdo si. Ljubezen na prvi pogled. Že nekaj časa se poznava. Moja ljubezen je postala samo čista in resnično prava. Vem, da se bojiš, da bo zaradi naju trpelo plavanje. Zagotavljam ti, da ne bo. Prav tako bova vadila, saj oba potrebujeva vadbo. Polega tega ti lahko zagotovim, da ne bom postal popustljiv, kvečjemu te bom lažje še bolj priganjal. Toliko se že poznam in mislim, da si me tudi ti že spoznala.« »Ne boš odnehal in ne boš mi olajšal izbire?« je šepetaje vprašala. »Ne,« ji je iskreno odgovoril in vstal, da je lahko stopil k njej. Ni izpustil njene dlani. Sedel je poleg nje in se zazrl v njene oči. »Zelo sva si podobna. Ne mešava dela in zabave. A tole med nama je pravo življenje. Ljubezen ni zabava. Skupaj bova še močnejša,« je rekel nežno in jo pobožal po obrazu. Z obema dlanema je prijel njen obraz in jo opazoval. Hotel je njeno dovoljenje, da jo poljubi. Počakal je nekaj trenutkov in svoje ustnice spustil na njene za nežen in ljubeč poljub. Roki mu je ovila okoli vratu in se prepustila njegovim ustnicam. Besede bi bile odveč.