Demi Lovato ne skriva, da se zavzema proti nasilju v šolskem okolju. Kje je dobila inspiracijo? Pri svoji sestri Madison de la Garza in v lastnih izkušnjah. Izdelala pa je tudi načrt, kako postati vzor mladim dekletom.

Demi je pred kratkim delila nasvete o poletni modi: “Pokaži svoje najboljše predele telesa in prav tako tiste dele, pri katerih si negotova. Tudi sama sem kdaj negotova glede svojega telesa, kot vsaka najstnica; vendar se osredotočam na to, da take dele telesa raje pokažem, kot bi jih zakrivala. Naj te ne bo sram stopiti v bikini! Pojdi ven in se pokaži.”

Svoje telo občinstvu pokazala že kmalu, saj se pričenja njena turneja po Ameriki v sklopu ‘The Shop Til You Rock tour’ prireditve, ki je namenjena izvajanju glasbe in prikazu novih modnih smernic mladih.

O nasilju je Demi ‘NY Post-u’ povedala: “Mobbing je zelo resna stvar zame, saj sem ga že bila deležna. Nasilja sem bila deležna, ko sem bila stara 12 let. Madison prihaja v ta leta, ko bo začela postajati nesamozavestna. Rada bi pomagala dekletom, ki so iste starosti kot ona, da bodo našle pravo zaupanje vase, v svoj zgled in kdo pravzaprav so.”

Nato je nadaljevala s tem, kako postati vzor: “Jaz se učim in se spopadam z enakimi izkušnjami kot ostali najstniki. Vzornica, ki želim biti, to ne pomeni, da sama ne delam napak… Ampak, da pomagam ljudem premagati težave, preko izkušenj, ki sem jih imela. To je način, kako želim uporabiti svoj glas in kako želim biti vzornica.”  Kdo izmed zvezdnikov je tvoj vzornik?

Kaj o psihološkem nasilju pravijo avtorji?

Heinz Leymann pravi, da psihološko nasilje ali mobbing na delovnem mestu vsebuje sovražno in neetično komunikacijo, ki je od enega ali nekaj posameznikov na načrten način usmerjena na določenega posameznika- žrtev. Le-ta je zaradi mobbinga potisnjen v nemočne in brez obrambne situacije, v katerih tudi ostane zaradi ponavljajočih se aktivnosti mobbinga, ki se pojavljajo dokaj redno (vsaj enkrat na teden) in skozi daljšo periodo časa (vsaj šest mesecev). Zaradi stalnega pojavljanja takšnega nasilja in dolgega trajanja sovražnega vedenja, to trpinčenje privede do precejšnjih  psiholoških, psihosomatskih in socialnih bridkosti.

Leymann je opisal tudi nekaj tipičnih dejanj mobbinga :

  • Omejevanje možnosti komuniciranja
  • Večkratno prekinjanje govora, jemanje besede
  • Omejevanje možnosti komuniciranja
  • Kričanje oziroma glasno zmerjanje
  • Konstantno kritiziranje dela
  • Konstantno kritiziranje osebnega življenja
  • Nadlegovanje po telefonu
  • Verbalne grožnje
  • Pisne grožnje
  • Nenadoma se s prizadetim nihče več ne pogovarja
  • Ogovarjanje za hrbtom
  • Širjenje govoric
  • Poskusi smešenja posameznika
  • Oponašanje načina hoje, glasu ali gest z namenom, da se nekoga osmeši
  • Napadanje političnega ali verskega prepričanja
  • Norčevanje iz privatnega življenja
  • Norčevanje iz narodnosti
  • Siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samozavest

Kaj lahko storiš, če se opisane situacije dogajajo v šoli?

Najpomembneje je, da se v takšni situaciji zavedaš, da nisi sam/a, zato se nemudoma pogovori s starši. Prav tako pa v takšnih kritičnih situacijah obvesti tudi razredničarko ali/in tudi šolsko psihologinjo, da bosta lahko nadzorovali delo in komunikacijo v razredu ter organizirali pogovore ali dodatne razredne ure v sklopu te tematike. Skupaj, tako s starši, kot s šolskimi delavci, se boste pogovorili o nastali situaciji in poskušali poiskati ugodne rešitve, ki bodo predvsem tebi v pomoč. Nikar ne odlašaj z odločitvijo o obveščanju staršev, učiteljev in drugih delavcev šole, saj nasilje ni nikoli opravičljivo.

Elizabeta Šapla


Zadnje novičke

Prejšnji članekJustin navijal za Španijo
Naslednji članekHOT! Češke političarke so se slekle za dobrodelnost