Še vedno namreč čakam, da se vrne in da nam vendarle pove, da je šlo za šalo. In da je hotel preveriti, koliko ljudi bo prišlo na njegov pogreb. Ali še bolje, kaj vse se bo o njem govorilo po njegovi smrti. In govorilo se je veliko. Na tak in na drugačen način. Eni so govorili lepo, drugi grdo, tretji pa so pač vrtali po njegovi preteklosti in mu še vedno ne dajo zasluženega miru.

O Tošetu sem spisal veliko različnih blogov. Prav vsi so prišli iz srca, zato mi je bilo jasno, da bo odziv velik in da se bodo v mojih zapisih našli številni oboževalci. No ja, našli so se tudi takšni, ki ga niso marali. In ki so se na moj blog oglasili samo zato, da so širili sovraštvo ter dokazovali, kako majhni so. Kako nizko samopodobo premorejo. In kako velik človek je bil pravzaprav Toše Proeski.

Makedonija še vedno žaluje za njim. Za svojim sinom. Svojim angelom, ki jih je držal pokonci. Bil je njihov Elvis, po smrti pa je postal njihov James Dean. Idol množic. Na dobri poti, da preseže celo Zdravka Čolića. Njegov vokal je bil namreč izjemen. Morda najboljši, kar jih je premogla bivša Jugoslavija. Res ga je škoda. In res mi ne bo nikoli jasno, da ga je Bog poklical k sebi tako zelo hitro.

Več na iztokgartner.blog.siol.net


Zadnje novičke

Prejšnji članekBikini! Serena Williams
Naslednji članekPo tekmi golfa na zabavo