»Prav. Malo bom plaval. Kasneje naju čaka še vadba v bazenu. Če boš dovolj pri močeh,« ji je v enako sproščenem tonu odgovoril.
»Dovolj bom pri močeh,« je rekla odločno.
Vedel je, da se bo prisilila v vadbo. Odločna je bila, da si okrepi mišice in trmasto je vztrajala pri svoji zamisli.
»Še prej bi lahko šla na stranišče in bi mi spotoma pomagal obleči kopalke, so bolj udobne za bazen od oblek,« se je nasmehnila.
»Seveda. Se mudi? Greva takoj ali lahko najprej pospravim krožnike z mize?« je dokaj resno vprašal.
»Ne, ne mudi se. Hvala ker skrbiš za vse,« je odvrnila vljudno in resno mislila z zahvalo.
Samo pomežiknil ji je in odnesel ostanke kosila v kuhinjo. Patricija je sproščeno zrla na obalo. Vse jo je bolelo, a se je kljub temu počutila dobro. Vedela je, da je na dobri poti. Zdaj je lahko pomigala s prsti obeh nog. Čutila je noge in rahlo boleče mišice. Joshua je splahnil krožnika in ju postavil v pomivalni stroj. Ostanke hrane je preložil v manjšo posodo in jih pospravil v hladilnik. Nikdar ni bil pravi gospodinjec, a vseeno mu nekaj osnovnih opravil ni delalo težav. Trenutno je prav užival v teh drobnih opravilih. Užival je v skrbi za Patricijo. Delo ni bilo lahko, a ni čutil pritiska. Predvideval je, da je tudi sama počitniška hiša Brownovih in samo morsko okolje pripomoglo k njegovemu počutju. Vrnil se je na teraso k Patriciji, spotoma je poškilil na svoj mobilni telefon in prebral nekaj sporočil, ki so mu prispeli v zadnji uri. Bivšemu soigralcu je hitro odvrnil, da je dobro in da uživa v počitnicah. Podoben sms je poslal tudi mami, ki jo je zanimalo, kako se je znašel. Dvema bivšima ljubimkama je poslal kratko sporočilo, da je trenutno zaseden in da se ne more odzvati na njuna povabila. Pravzaprav samo za eno je vedel točno katera ženska je, za drugo ni bil prepričan. Le zakaj jim je dal številko? Pomislil je, da ne bi bilo slabo, če bi zamenjal svojo številko, a je misel hitro opustil. Preveč pomembnih ljudi je imelo to številko in zaradi nekaj žensk je že ne bo menjal. Enostavno ne bo več odgovarjal na taka sporočila. Kdo ve, mogoče čez čas, si bo spet zaželel njihove družbe. Zadovoljen sam s seboj je stopil na teraso. V hipu se je spomnil , da ga je Patricija prosila, da jo odnese na stranišče. Rahlo mu je bilo nerodno, da si je vzel toliko časa.
»Uf, malo me je zaneslo. Pospravil sem posodo in pregledal svoja sporočila,« se je opravičujoče nasmehnil, ko jo je dvignil v naročje in jo odnesel v njeno sobo.
»Ne obremenjuj se. Rekla sem ti, da se ne mudi. Zdaj, ko si omenil telefon, bi bilo dobro, da pogledava še mojega. Od včeraj zjutraj ga nisem nič gledala. Pravzaprav tudi pogrešam ga ne, a dobra vzgoja nalaga, da odgovoriš na morebitne klice in sporočila,« je rekla stvarno in glavo naslonila na njegovo ramo, medtem, ko ga je z zdravo objela okoli vratu.
Odnesel jo je v kopalnico in na njeno željo postavil na noge in pustil samo. Skozi zaprta vrata jo je vprašal katere kopalke naj ji prinese. Ker mu je prepustila izbiro je na posteljo odložil svetlo moder bikini in iz torbice vzel njen mobilni telefon. Hitro ga je poklicala in ga še spotoma prosila, da ji na krtačko za zobe stisne nekaj paste, želela si je oprati zobe. Pomagal ji je po svojih močeh in pustil precej svobode, da čim več stvari opravi sama. Saj bi ji pomagal, a želel je izpolniti njeno osnovno željo in ji omogočiti čim več samostojnosti.
