Fant za vse 31. del

Skupaj, naslonjena, sta molčala in uživala v naravi. Večer se je počasi prelevil v noč. Tiho bučanje morja je pomirjujoče delovalo na oba. Patricija se je udobno naslonila nanj. Počasi je dihala in poskušala ujeti čisto vsak trenutek večera. S prsti je lenobno vlekla po pesku ob robu odeje. Joshua je globoko in počasi vdihoval morski zrak pomešan s Patricijinim vonjem. Želel si jo je poljubiti, želel si jo je okusiti in želel si jo je intimneje spoznati. Z zadnjimi močmi razuma se je krotil. Ni bilo prav, da bi jo v kar koli silil. Ni bilo prav, da bi jo zdaj, ko je bila tako ranljiva zapeljal. Do nje ni bilo prav. Tako zelo mu je bila všeč in kot je že sama omenila, zlezla mu je pod kožo, da je bilo edino prav, da ji da priložnost, da sama trezno pretehta svoje želje. Seveda ji bo pomagal in se potrudil po najboljših močeh, da bi si ga tudi ona želela. Tako zatopljen v svoje misli, se sploh ni zavedal, kdaj jo je močneje privil ob svoje telo in njeno glavo ujel pod svojo brado. Patricija je pokrila njegove dlani na svojem trebuhu s svojimi dlanmi in zadovoljno zamrmrala: »Hvala za tale večer.«

Joshua je skočil pokonci. Zbudil ga je tihi krik groze. V hipu je bil na nogah in na poti v Patricijino sobo. Očitno jo je tlačila mora. Gospa Livingstone ga je opozorila, da ima Patricija more, toda sedaj je bilo prvič, da jo je tlačila. Saj ni čudnega, glede na to kakšen dan je za njo. Sedel je na posteljo in jo začel počasi miriti. Čez nekaj trenutkov se je zbudila in ga začudeno pogledala.

»Samo sanjala si. Vse je v redu. Na varnem si,« ji je nežno rekel in jo pobožal po obrazu.

»Prosim, uleži se k meni,« je tiho šepnila in zaprla oči. »Ne razumi narobe, samo tako presneto me je strah.«

»Seveda. Razumem. Ne skrbi, ob tebi bom,« je šepnil in zlezel v njeno posteljo ter jo povlekel v svoj objem. Z dlanjo ji je gladil po boku. V lase ji je pritisnil nekaj poljubov in ji mrmral, da bo vse v redu in da lahko zaspi nazaj, on bo tukaj in jo bo varoval. Čez nekaj trenutkov se je začela umirjati. Nato je zaspala nazaj, Joshua pa je strmel v temo in jo privijal čim bližje sebi. Vedel je, da je zaspala. Slišal je njeno umirjeno in globoko dihanje. Zdaj je tudi sam lahko začel dihati. Bil je čisto buden in do konca vzburjen. Ležal je v njeni postelji, oblečen samo v spodnjice. Ona je na sebi imela tenko pižamo, ki je sicer zakrivala njene obline in mehko, toplo kožo. Lasje so se ji usuli po njegovi roki in njihov svilnati dotik se mu je zdel čudovito zapeljiv. Kopal jo je, brisal in oblačil. Poznal je vsak delček njenega zapeljivega telesa, a še nikdar ni čutil take potrebe po njej kot sedaj, ko je nemočna spala v njegovem objemu. Previdno, da je ne zbudi se je premaknil in jo poljubil na sence. Luna je osvetljevala njeno sobo in v medli svetlobi je lahko opazil, da se je nasmehnila in zamrmrala njegovo ime. Spala je, a je vseeno mislila nanj. Srce mu je začelo hitreje utripati. Mogoče pa ni bila tako nedovzetna zanj, kot se je pretvarjala, da je. Z mislimi, posvečenimi njej, je končno tudi sam zaspal. Patricija se je zbudila. Čutila je čvrsto telo ob sebi. Še vedno je ležala tesno ob njem. Tako dobro ga je bilo čutiti ob sebi. Opazovala je njegov spokojni obraz. Nasmehnila se je. Morala si je priznati, da ji je postal zares všeč. Nikdar si ni mislila, da se pod goro mišic in za ostrim jezikom skriva tako zanimiv moški. Moški ob katerem se je počutila tako živo. Joshua je odprl oči in se srečal s Patricijinim pogledom. Nasmehnil se ji je: »Dobro jutro lepotička.«