V četrtek je praznik dela. Kakšen odnos imate do tega praznika?
Gledano fizikalno je delo premagovanje sile na poti, to pa je izguba energije. Ni smiselno, če izgubljaš energijo in ničesar ne dobiš nazaj. Če je tako, potem je praznik dela popolnoma zgrešen. In v Sloveniji za veliko ljudi je. Smiselno je, da vložiš 20 enot in jih prejmeš 40. Tega pa je v Sloveniji zelo malo. Tako da je praznik dela lahko le vzrok, da se še socialistično pijančuje, da se nekam gre, drugače pa je brez pomena. Delo brez ustvarjalnosti je danes tako malo cenjeno in tako neperspektivno …

Zapuščina boja za delavske pravice, iz katerega se je razvil praznik, je med drugim tudi osemurni delavnik, s katerim pa se vi ne razumete najbolje … Bi rekli, da imate vi le en delovni dan ali dva v tednu?
Kar se eksaktnega dela tiče, imam dva delovna dneva v tednu. V petek imam Radio Ga-ga, v petek zvečer posnamem oddajo Hri-bar, v soboto pripravljam Mojo sosesko. Tri udarne oddaje. Ne zdi se mi smiselno, da bi bil osem ur v službi. Sicer pa smo z ekipo ves čas v kontaktu: kličemo se ob treh, štirih zjutraj. Pokliče Godler, reče »kaj pa tole?« Mozaik se sestavlja skozi neprisiljeno delo. To sem ugotovil že v osnovni šoli. Ko je profesorica rekla, da drobnega tiska ni treba znati, da je fino, če ga, a da ni potrebno. In ti si ponavljal in ponavljal in na koncu znal drobni tisk na pamet, drugega pa ne. Ker si drobni tisk sprejel neobremenjeno, ga mimogrede prebral in si ga zapomnil.

Potem imate zdaj dovolj prostega časa, za katerega pravite, da je edina vrednota v življenju, ki šteje …
Prostega časa imam ogromno. Najbolj sem ponosen na to, da sem antipod, recimo, predsednika vlade. Medtem ko je on zamudil tristo sončnih zahodov, jaz nisem niti enega.

In kaj počnete s tem prostim časom?
Če bi bil starš, potem bi otroku rekel, da »lufta«. Jaz pa to doživljam na višjem nivoju kot eksaktno izkoriščanje svoje svobode. No, pa reciva za lažje razumevanje, da »luftam«. (smeh) Kakšne štiri dni v tednu sem popoln luftar! Prosti čas si privoščim, veliko časa posvečam sebi, kar sem včasih delal hitro, delam zdaj zelo počasi. Sončni zahodi, ptički, zajčki … Rad imam naravo, ki se prebuja, rad imam sprehode, rad grem razmišljat …

Rekli ste, če bi imeli otroke. Jih načrtujete?
Otroci … Nekoč sem vse sile usmeril … Energija je bila takšna, da je bila samo akcija. Otroke je treba narediti in za to si je treba vzeti čas. Kje si ga boš vzel? Če je čas kratek, ti pa rečejo, da si slab ljubimec. (smeh) Moraš se odločiti: ali si slab ljubimec ali pa rečeš nimam časa. Zdaj se mi pa ne da. Zdaj imam čisto druge načrte: predvsem me zanimajo potovanja, razmišljam, kako bom šel. Zanimajo me Antarktika, še neraziskani zgornji del Avstralije, Kimberley. Srfam po internetu, iščem biologe, kemike, zgodovinarje. Saj na koncu, predvidevam, ne bom šel nikamor, ležal bom na plaži v Tunisu. Ampak veselim se tega, da bom šel, kar pa je bistveno.

In nekoč, po vseh potovanjih in raziskovanjih pridejo na vrsto otroci?
Nič otrok. Ne bo jih.

Dva dneva za praznikom dela je tretji maj. Veste, kaj je takrat?
3. maja imam god.

Vam ta dan kaj pomeni?
Simbolično mi. Ker sem imel veliko srečo, da nisem Jože. Rojen sem 19. marca in ker je takrat Jožefovo, je žlahta hotela, da bi bil Jože. Še večjo srečo pa imam, ker si je moj oče zelo želel, da bi bil Napoleon. In je mama komaj zvozila, da sem Sašo, Aleksander. Saj ni bog ve kaj, ampak vseeno bolje to.

Kdaj ste se nazadnje počutili kot del črede? V osnovni šoli?
V osnovni šoli sem zadnjikrat čutil povezanost, povezanost, da sem. Da pripadam enemu razredu, da pripadam skupini, ki jo imam rad. Nisem čutil nobenih razlik med tistimi, ki so bili cvekarji, in tistimi, ki so bili odličnjaki. Kasneje, ko začneš bolj razmišljati s svojo glavo, začenjaš selekcionirati. In bolj, ko se obremenjuješ s tem, kaj se dogaja, bolj selekcioniraš. In na koncu ostaneš bolj osamljen.

Nekaj časa ste v mladosti preživeli tudi med klošarji in narkomani. Bi rekli, da ste bili del njih ali ste se z njimi le družili?
Nisem bil del njih. Klošarji so me zanimali. Takrat sem veliko bral. Navdušila me je romantična podoba pojočih podokničarjev iz srednjega veka. Potem sem našel očetov stari plašč in sem šel, s kitaro. Potem pa vidiš, da je to hud »ološ«. Imel sem sanjsko podobo o tem svetu. Saj sem jo imel o vsem. Tudi o RTV-ju.

Ampak z alkoholom, drogami ste se pa vendarle približali temu svetu?
Poizkusil sem veliko stvari, ker je moja mama umrla za rakom in je imela doma celo lekarno. In sem vzel valoron in čakal, kaj bo. Nos je začel srbeti, postal sem otopel, nič od mene. Potem sem imel druge, tretje zadeve. Najbolj všeč mi je še vedno bilo pivo. Nisi obremenjen. Spiješ šest, sedem piv in se pogovarjaš o vseh mogočih bedarijah. Takrat sva veliko popivala z Emilom (Filipčičem, op. p.), kakšne dve leti sva šla v vsako beznico.

S kom pa zdaj lahko debatirate?
Nikamor ne grem. Čisto nikamor. Z nikomer se ne družim, le s svojo ekipo mlajših sodelavcev. Prijatelji iz otroštva so se tako spremenili, da imam raje lep spomin na njih, kot da bi se družil z njimi, tisti prijatelji, ki so prišli kasneje, so bolj ali manj znanci, s katerimi se priložnostno srečaš in se pozdraviš. Z malimi pa delam … Krasno se je z njimi dobivati. In veliko sem se od njih naučil, vsak je po svoje »usekan« in veliko pridobivamo drug od drugega. Še zdaj.

Like v Hri-baru velikokrat postavite v absurdne situacije. V kakšno situacijo bi lahko postavili vas, da bi bila absurdna? Ljudje si vas najbrž težko predstavljajo pri nedeljski maši … Se motijo?
K maši sem hodil kot otrok. Prva frustracija: šmarnice. Vsak dan sem hodil k maši, moji sošolci so igrali nogomet. K obhajilu sem šel oblečen tako, da me je bilo takrat in me je še danes sram. Imel sem črne lakaste čevlje, bele nogavice, kratke hlače in srajco. Za birmo sem tako kot vsi dobil uro in ekumensko izdajo Svetega pisma. In ga prebral. Zakaj bi knjigo, ko je prebrana, prebral še enkrat? Dobil sem holandski katekizem, ki sem ga tudi prebral. In sem s tem končal. Zakaj bi poslušal ene in iste stvari, če sem šel pa toliko naprej? Zakaj bi poslušal, kaj je rekel Job, kaj na gori Abraham, če sem že vse slišal?

In potem so vas prosili, da bi bili boter?
Sorodstvo me je prosilo, da bi bil krstni boter, ja. Samo so v fari Grosuplje, kjer naj bi se krst odvil, ugotovili, da sem neprimeren in da sem moralno in etično oporečen. Nimam ne izbrisa iz Rimskokatoliške cerkve, s samo religijo se verjetno ukvarjam bistveno več kot povprečen vernik. Berem to literaturo, berem tudi drugo. Zadnjič sem začel brati Koran … Nazadnje sem prebral Poročilo o Jezusu, ki je zelo naperjeno proti sami doktrini Rimskokatoliške cerkve. Da si ustvariš mnenje, vedno iščeš argumente za in proti.

Kaj pa ste se naučili od svoje partnerice?
Od koga?

Od Andreje.
Ne je omenjati.

Ne?
Ne. Sva naredila pogodbo, da je nikoli ne omenjam. Zaradi neke slabe izkušnje.

Radi si privoščite udobne počitnice, npr. v Egiptu …
Vsake toliko, če kakšna oddaja Hri-bar odpade, na televiziji zelo radi vidijo, da odpade, izkoristijo vsako možnost, da odpade Radio Ga-ga ali posnamem oziroma odpade, in jo mahnem v Egipt ali Tunis. Stik vode s kopnim me zadovoljuje. Marsikdo mi je že rekel: Hribar, toliko potuješ, ali boš pripravil kakšen potopis? Kako, če sem bil cel dan le na plaži, do kolen v vodi? Letos sem bil na počitnicah trikrat, nazadnje v Egiptu.

Kaj pa Luna? Bi tja tudi šli?
Če bi zadel na loteriji 21 milijonov dolarjev, takoj naslednji dan vplačam potovanje na Luno. Za en teden dam vse do zadnje pare. To bi, recimo, bil prestiž, ki bi si ga pa res privoščil, če bi imel denar. Obiščem GoogleEarth in ko vidim Zemljo, si rečem »tukaj sem, to je moja pripadnost«. Zakaj bi gledal program Space Night, če bi jo lahko videl od zgoraj? Včasih sem cele noči gledal ta program, prav veselil sem se ga. Začel se je ob pol dveh, 32. kanal sem zijal do jutra.

Kaj pa zdaj »zijate« po tv?
To je res zijam. Če me kdo vpraša, ali kaj gledam, rečem ne. Če vpraša, ali sem gledal zadnjo oddajo Na zdravje!, pa vse vem. Torej sem se zlagal. Zijal sem jo. Recimo Zvezde pojejo gledam, Na zdravje! … Na tekočem sem z vsem.

Kdo je v nedeljo zmagal na Zvezde pojejo?
Župnik. Ja, kdo pa? (smeh)

(Total tedna-Sašo Kralj)


Zadnje novičke

Prejšnji članek
Naslednji članekZvezdniški dvoboj: Ashlee in Danica