Izid plošče je bil napovedan za september, je album že na policah?
Kot se rado zgodi v glasbenem svetu, se je vse skupaj zopet zamaknilo, vendar z razlogom. Billysi smo imeli izredno delavno leto s koncerti, pa tudi veliko skladb smo predelali in nekatere tudi zavrgli. Zdaj je Bite Me pripravljen, kot smo ga želeli, na police pa pride 5. novembra.
Vaša 4. plošča bo v celoti angleška. Zakaj ste se odločili le za angleščino?
Želimo, da naše delo posluša in razume več ljudi, poleg tega te skladbe tudi sami doživljamo drugače. Ne gre le za izziv, gre za neko stopničko zorenja in širši zamah s krili. Eno skladbo smo si privoščili tudi slovenščini, ker smo jo tako slišali in smo hkrati želeli pokazati, da smo še vedno ponosni na naš jezik.
Je vaš cilj prodreti tudi na tuji trg?
V glasbi ne načrtujemo na tak način. Takoj ko bi prišlo do kakšnih strategij, bi šlo za posel in ne več za umetnost. Seveda pa si vsi želimo, da bi bili slišani in sprejeti čim širše, saj je tudi koncertiranje v tujini prijetno.
Pa se vam zdi, da jo bo občinstvo zaradi tega sprejelo boljše ali morda slabše?
Vedno se najdejo taki, ki komaj čakajo z negativnimi kritikami, a takih ni mogoče nikoli zadovoljiti. Naše izkušnje so, da ljudje z občutkom drugače poslušajo, jezik je tu dejansko nepomemben faktor. Za negativneže pa imamo naslov albuma. Bite Me.
Je kakšna razlika v stilu ali ostajate zvesti sami sebi? Kako bi ploščo opisali?
Nenačrtno je prišlo do ostrejšega rocka, čeprav je še vedno močna ‘billysi’ melodika. Vedno smo zvesti sami sebi, ta album pa je še bolj izrazito iskren, namreč, ne ozira se na ‘trenutne splošne slovenske trende’.
Je to plošča, na katero ste do sedaj najbolj ponosni?
Vedno smo ponosni na zadnjo ploščo. Tako tudi mora biti. Čeprav je vsak album poseben, kot spomenik svojemu času in navdihu, je za nas ta plošča najboljša doslej.
Pesmi bodo bolj hitre ali je na njem tudi kakšna balada?
Zelo lepa ‘power’ balada je z naslovom Changes.
Kako je plošča nastajala?
Nastajala je spontano, iskreno, ob vrsti osebnih dogajanj, ki so prežemale band in tudi avtorja. Besedila sem napisala Urška, glasbo pa Sergej, s tem da smo v bandu, kot vedno, vsi dodali nekaj svojega, tako da gre zopet za avtorski preplet Billysev.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Želimo čim bolj predstaviti naš album na domačih in nekaj tudi na tujih odrih, posneti video za prihajajoči singel in imeti vrtoglavo zapolnjen koncertni december.
Kaj je najboljši del glasbeništva?
Najboljše od vsega je zapolnjen koncert, ko skupaj na ves glas pojemo refren.
Kako se spopadate s kreativnimi nesoglasji v skupini?
Ljudje smo čustvena bitja. Tako kot v vsaki ‘družini’ je potrebno vse razčistiti pravočasno, kajti sicer lahko pride do zelo škodljivega negativizma. Bolje povedati iskreno v obraz, kot da bi se nabiralo ali da bi celo govorili za hrbtom. Vsako leto se bolj poznamo in poznamo meje drug drugega, vse lepše je in ljudje pravijo, da se to zrcali na odru.
Na slovenski glasbeni sceni ste že od leta 2001, kako se spominjate svojih prvih začetkov?
Sladko. Prva zasedba še z bobnarjem Ernestom je bila zlata vredna: divja, ljubka, sveža energija in močna prijateljska vez. Tisti trenutki začetka so nezamenljivi, polni naivnega žara.
Pa je danes konkurenca na glasbeni sceni večja, kot je bila takrat, ko ste začeli?
Seveda, saj konkurenca je dobrodošla. Menjajo se le trendi. Morda tu in tam tudi ljudje,ki odločajo, kaj se bo vrtelo po medijih. Pojavili so se tudi ljudje, ki jemljejo glasbo kot posel, tega je morda več kot prej. Nevarno je, ko odločujoči ‘radijski bogovi’ odločajo na podlagi osebnih poznanstev, osebnega interesa ali celo finančnega interesa. Kljub temu pa k sreči še vedno obstajajo taki, ki glasbo cenijo tako kot nekoč, brez umazanije, nepristransko.
Je slovenska rock scena obetajoča?
Zelo obetajoča. Tu je pravo kovaštvo izjemnih talentov in dovolj strasti, ker se lahko ostrejši rock izraža bolj ali manj le na živih koncertih. Ko bo enkrat napočil trenutek samozavedanja rock potenciala naših glasbenikov, se bo odprla zakladnica. Spremeniti pa bi se morala tudi odgovornost nekaterih komercialnih radijskih medijev, in sicer s skrbjo ‘izobraževanja’ javnosti, ne le sledenja kazalcev poslušanosti.
Za konec pa še sporočilo za naše bralce…
Hvala, da ste prebrali ta intervju. Poiščite nas na spletu ali na koncertih. Ne grizemo… Preveč.
