V teh dneh je posnela ploščo s priredbami znanih, a manj eksploatiranih slovenskih hitov, med drugim tudi Kot nekdo, ki imel me bo rad ter Dekle iz zlate ladjice, Maja z biseri in podobne skladbe, ki so v nasprotju s čislanimi ter nesporno kvalitetnimi napevi iz obdobja slovenske popevke v svojem času v resnici tudi bile uspešnice. Pametna in splošno ugodna poteza, s katero Godčeva hote ali nehote najavlja, da njen čas v bistvu šele prihaja. Kajti če kdo od domačih interpretov v teh vsega mogočega polnih časih lahko suvereno napolni Halo Tivoli, je to ona.

Kako pogosto nastopaš?
Precej. Včeraj sem bila dopoldan v Krškem in imela v kulturnem domu koncert za jedrsko elektrarno, popoldan pa še nastop za neko drugo podjetje. Utrujajoče.

Od česa, od poti ali petja?
Uf, v teh dneh je res zoprno potovati. Kdaj imamo pa fotografiranje?

Menda potem. Glej, fotografa sva “odpikala”, ne jemljeva ga več s seboj ob istem času, ker je prelep tip in nama pokrade vso pozornost lepotic. Koliko komadov imaš v glavi, da jih odpoješ na mestu samem?
Ne vem, res veliko. Skušam izbirati različne stvari, prav tako priložnosti. Imam
svoj bend, s katerim lahko igram za zaključene družbe, lahko nastopam tudi samo s pianistom, kar je prav tako fino, redko pa pojem tudi na podlago iz matrice, vendar pa res le, če gre za nekaj komadov in če gre za kako priložnost, da grem na nastop sama. Sicer je pa seveda fino peti ob spremljavi big banda ali pa takšne zasedbe, s kakršno sem posnela ploščo.

Vendar pa česa vse se ne braniš?
Dobre glasbe.

Igraš tudi na porokah?
Pred leti sem bila zelo proti porokam in rojstnim dnevom, ker sem to razumela, kot da sem slačipunca ali pa kaka prostitutka, ki skoči iz torte. A sem potem ugotovila, da so ljudje, ki me povabijo na rojstni dan ali na poroko, v bistvu največji feni. Da gre za ljudi, ki me imajo res najbolj radi in da je to, da si neki oče, ki praznuje 50 let, ali kdor koli že zaželi, da bi mu na neki taki proslavi zapela jaz, v bistvu izraz najbolj iskrenega fenovstva in spoštovanja do tega, kar počnem.

Čigava je ideja, da posnameš ploščo s komadi priredb izvajalcev, kot so Hazard, Prizma, Ditka Haberl, Vlado Kreslin, Mežek, Potepuhi…?
Ta plošča je nastala na pobudo založbe Dallas, da bi posneli znane slovenske napeve. Najprej mi je bila zamisel nadležna, ker sem mislila, da imajo v misli komade, kot so Ne čakaj na maj in podobne evergreene, ki so seveda krasni komadi, vendar pa jih imam itak na svojem repertoarju in jih zato prepevam redno, zato sem si želela, da bi šli predelovati stvari, ki še niso bile predelane, jih imajo pa ljudje radi. In to se je zgodilo s skladbo Vsak je sam skupine Hazard, ki po mojem mnenju še ni bila nikdar predelana in nisem še slišala slabe kritike, tudi s strani bigbendovcev, s katerimi v teh dneh vadim za božični koncert. Edini komad na plošči, ki je doživel veliko priredb, je po mojem mnenju Julija od Mežka, vendar pa gre za tako lepo pesem, da je vseeno, če je doživela še eno priredbo. Nad vsem skupaj je bdel Jani Hace, ki je bil tako producent, aranžer kot instrumentalist.

Da, osebno se mi zdi super, da sta na plošči priredbi Kot nekdo, ki imel me bo rad ter Dekle iz zlate ladjice?
Kot nekdo, ki imel me bo rad se mi zdi, da je že tako ali tako priredba, vendar spet zelo nezlajnan komad.

Mar niso komadi, ki jih je zapela Ditka Haberl, nasploh zanimivo slabo neeksploatirani?
V bistvu gre za zahtevno glasbo.

Da in gospa se mi zdi pri dandanašnji širši publiki zelo podcenjena, čeprav se je s poslom nekoč ukvarjala na način, ki je celo podoben tvojemu?
Razumem, da, tudi sama imam neko določeno srenjo ljudi, ki me ima rada, ni pa to neki splošen naval, kar je morda celo dobro. Tudi Ditka ni nikdar zavila s svoje poti.

Da, vendar pa se o njej vseeno ne govori kot o morda največjem slovenskem ženskem vokalu?
Dajmo ji še nekaj let. Sama jo postavljam ob bok Majdi ali Eldi Viler, ki dandanes doživlja spet nove velike momente in na nastopih žanje največje aplavze.

Katera je zadnja pevka, ki si jo slišala in rekla bravo?
Hm, sama rada rečem bravo in zdi se mi, da pri nas ljudje to izrečejo premalokrat. To pri naši publiki to pogrešam. Osebno se mi zelo dopade Nina Pušlar. Ko sem še vodila karaoke in je zapela balado Vse, kar rečeš mi, so mi šle kocine pokonci in to sem tudi povedala v kamero. Dobrih pevk je seveda še več.

Kako je to, ko se dobite Švajgerjeva, Derenda in ti, videti v resnici?
Trio fantastikus. Zelo se razumemo. Zrele smo v vseh pogledih, vemo, kje se nahajamo in imajo nas v posebnem predalčku, kar si štejem za čast, poleg tega se imamo pa tudi zelo dobro, ko smo skupaj. Veliko se dogaja na odru, veliko je glasbe in vokalov, v zaodrju pa veliko smeha. Veliko ljudi misli, da bi morale narediti kaj več skupnega, vendar pa je za to morda še čas.

Žal nisva slišala vaje z radijskim big bandom. Oni in ti na vaji. To bi bilo res poučno. Kje se muzikantom na taki ravni, kot ste vi, zatika, kaj pilite?
S fanti se poznam že dolgo časa. Jaz pridem tja in poskušam biti dobre volje, fantje mi razložijo stvari na prijazen, konstruktiven način. Pogledi teh ljudi so bistveno bolj široki, kot bi si kdo, ki jih morda razume kot neke zadrte jazzerje, lahko mislil. Sama sem se vedno imela za pop pevko, pridevnik jazz so mi dali drugi, je pa res, da jazz prenese tudi pop izvedbo, marsikaj si prikrojim tudi po svoje, se pa s takimi muzikontarji v ozadju nimam česa bati.

Pa saj sta bila pop glasba in jazz od nekdaj v izmenjavi, ti moram pa priznati, da sem za tvoj osnovni hit Tvoja dolgo časa potreboval, da sem dojel, da je to res dober, dober komad. Tam na Pop delavnici se mi je zdel brez zveze oziroma da je to nekaj, kar je zmagovito zavoljo “štele” z uredniki na RTVS?
Vidiš, kakšna sreča za pesem je, da o njej ni odločalo občinstvo.

Verjetno res, vendar pa gre za to, da so bile tiste Pop delavnice generalno precejšnja groza?
Pa vendar pa se je tam pojavilo kar nekaj pevcev. Spomnim se Majde Arh, tudi Bončine, če me spomin ne vara.

O bil je tudi tam, da. O katerem letu govorimo pravzaprav?
O letu 1988.

Ti pred tem niti nisi pela, če poznam zgodbo pravilno?
Ne, nisem, vsaj ne javno, sicer pa seveda stalno in zelo sem si želela peti, zato sem se vpisala v šolo Nade Žgur.

Si bila v kaki resni zvezi, pa si si v bistvu iskala hobi?
Mislim, da sem bila res, pa se je potem tudi končala.

Ah, vse velike pevke so imele ali pa imajo razrvano življenje (smeh).
Hm, je pa v tistem času prišel mimo tudi moj sedanji mož.

Pop delavnica je bila torej tudi sicer pomembna postaja. Eden je avto pripeljal do tja, drugi ga je odpeljal naprej?
No, ja, to je dolga zgodba in ne bi je razlagala v podrobnosti. Moj mož je imel v začetku z menoj skupnega toliko, da je bil Šiškar, tako kot jaz.

Kaj je v šiškarstvu tako posebnega oziroma iz katere Šiške si?
Iz Spodnje Šiške in ostala sem Šiškarica. Preselili smo se za kilometer zračne linije. Enkrat Šiška, vedno Šiška. A če nadaljujem zgodbo. Bila sem torej pri Žgurjevi, Primož Peterca je pa prišel do nje, ker je iskal pevko za ta komad. Nada je imela uho, da bi to jaz odpela dobro in mu je predlagala mene. Dogovor je bil hiter.

V tem komadu ni veliko inštrumentov, kajne?
Ne, zelo minimalističen komad, na katerega sem ponosna, da sem ga izvedla jaz, kajti Tvoja je že evergreen, ki je preživel in se je utrdil.

Takrat si torej naletela na fante, ki so tedaj, pred dvajsetimi leti, bili nekaj podobnega, kot so danes mladi jazzerji, ki delajo pop. Gal Gjurin in njegov krog na primer. Zdi se mi, da toliko dobrih glasbenikov, kot jih je v Sloveniji danes, ni bilo še nikdar. Se strinjaš?
Da, vendar pa jih je tudi zelo težko dobiti, ker vsak igra v vsaj dveh bendih. Z
Janijem Hacetom sem si vedno želela delati, uspelo mi je pa šele sedaj. Želela sem si dela z glasbeniki, s katerimi bi naredili zvok, ki ga lahko s plošče takoj preseliš tudi na oder. Elektronika in te stvari so doživele svoje viške in zdi se mi, da je spet čas za to, da se glasba spusti.

Vendar pa ob vseh teh muzikantih in bendih glasbe, ki jo slišim, niti ni veliko?
Malo je avtorjev, prav tako pa avtorske stvari ostajajo znotraj bendov, kot na primer Dan D, ki delajo zase.

Pred približno desetimi ali celo samo petimi leti so bile še zelo žive debate o tem, da hrvaški glasbeniki odžirajo posel slovenskim. Se je tvoje poslovanje v zadnjih letih poslabšalo, poboljšalo ali ostaja na istem nivoju?
Hm, moram priznati, da so razmere zame vedno boljše.

Da, pričakoval sem tak odgovor. Logično se mi zdi, da so za vas, ki se ne kosate z Jasminom Stavrosom, Danielo ter tovrstnimi hrvaškimi šampioni, ki jim ogroženi domači pevci konkurirajo tako, da jih v bistvu kopirajo, potem se pa razburjajo, da so originali uspešnejši, razmere vedno boljše.
Dvajset let pojem in hvala bogu se nisem trudila zaman. Morda imam po svoje srečo tudi zato, ker sem našla nišo, v kateri neke velike gužve ni. Sicer nisem ravno merodajna, ker nisem ravno jugonostalgična, ker pri nas doma nismo nikdar poslušali jugo glasbe, ampak ameriško, funk, soul in podobno. Sem iz precej muzikontarske familije. Moj oče je bil muzikontar, stric prav tako, tako da sama niti nimam afinitet do te glasbe. In verjamem, da je malo morje slovenskih izvajalcev, ki znajo prirediti zabavo. Mislim, da bi morali biti Slovenci malček bolj samozavestni.

Ali meniš, da v slovenski glasbi manjka hitov?
Ne bi delala krivice Hrvatom. To je narod, ki ima ogromno dobrih muzikantov. Na moji zadnji plošči so back vokale posneli hrvaški pevci in, oprostite, nikdar več ne najamem nikogar drugega kot njih, še sama sebe bi ukinila, taki profesionalci in sposobneži so. Tako so dobri. Izjemen občutek. Obogatijo stvar. Vendar pa je imela Nina Badrić, meni osebno najboljša hrvaška pevka, prvi resen koncert v Sloveniji šele letos.

Tudi ti še nisi imela velikega koncerta?
Da, ni pa rečeno, da ga ne bom imela. Res ga čakam dvajset let.

Blagnetova ga ima vsako leto.
Cel kup je slovenskih izvajalcev, ki imajo tak koncert vsako leto. Sama težko sestavim energijo zato, da ob tem, da pojem, organiziram še kaj takega. Pri Dallasu so precej motivirani za to, da se nekaj takega izvede.

vir: antena.si – Borut Mehle in Petkovšek Primož – Petko


Zadnje novičke

Prejšnji članekNajbolj radodarne zvezde
Naslednji članekVictoria Beckham postaja plešasta