»Slab dan?« je razumevajoče vprašal Tilen, vsi načrti kako jo bo ogovoril so se mu podrli. Ni je hotel dodatno prestrašiti in odvrniti od sebe, zato je bleknil prvo očitno stvar.
Nemočno se je nasmehnila: »Težek dan, upam, da je bil tvoj veliko boljši.« Ni počakala na odgovor, takoj je nadaljevala: »Uživaj v treningu. Se vidimo. Adijo.«
Presenečen je uspel samo ponoviti njene besede: »Se vidimo. Adijo.« Opazoval je, ko se je usedla v bližnji avto in odpeljala. Stopil je proti vhodu, kjer je opazil Boštjana, ki ga je čakal.
Še preden je uspel pozdraviti prijatelja ga je ta ogovoril: »Kaj pravi Eva, nekam slabe volje se mi je zdela?«
Tilen ga je samo zbegano gledal, ni še čisto dojel, da ga prijatelj sprašuje o njegovi blondinki. Boštjan je zavrtel z očmi: »Eva, fizioterapevtka in inštruktorica aerobike ter pilatesa, solastnica fitnes centra, Aleševa sestrična.« Ker ga je Tilen še vedno samo gledal je nadaljeval: »Blondinka s katero si prejle govoril na parkirišču.«
»Aha, njo misliš.« se je nasmehnil Tilen, v tako kratkem času je zvedel tako veliko o punci, ki mu je burila domišljijo in kratila spanec. »Nič posebnega, slab dan je imela.« je odgovoril prijatelju, kot bi stvar bila nepomembna in vstopil v stavbo. Z očmi je preletel urnik vadbe na oglasni deski v recepciji, ter pomislil, da center najverjetneje ima dobro spletno stran in bo tam poiskal ostale podatke o Evi. Istočasno se je označil za butca, ker se prej ni spomnil pogledati na internet in ni na ta način poizkušal zvedeti kaj več.
Tokrat je ni srečal. Ni je bilo na parkirišču in ne pri recepcijskem pultu. Zdaj je poznal njen urnik. Zdaj je lahko opazoval njeno sliko na zaslonu svojega računalnika kadar koli je želel. Moral si je priznati, da je komaj prikril razočaranje, ker je ni videl. Le kje je bila? Se ji je tako zelo nekam mudilo ali ga ni želela srečati in se mu je izognila ter le zakaj bi se ga hotela ogniti, saj ji ni nič naredil ali rekel. Nešteto vprašanj mu je rojilo po glavi medtem, ko je pridno vadil na napravi za veslanje. Iz temnih misli ga je predramilo Boštjanovo povabilo, da se mu pridruži v klubskem baru na pijači. Pravzaprav ju je Aleš oba povabil na pijačo in kratko druženje, saj od odprtja centra ni imel časa za tako mini privat zabavico. Tilen je samo s kratkim: »Prav.« sprejel vabilo in se posvetil vadbi, pomislil je, da bi tudi Eva znala priti. To bo fantastična priložnost, da se ji predstavi in poglobi njuno znanstvo.
Eva je za šankom nalivala pijačo za bratrančeve prijatelje. V športnem baru se je trlo ljudi, zato se je odločila pomagati mladi natakarici. Pogled je dvignila ravno v trenutku, ko sta Boštjan in njegov postavni prijatelj odložila torbi na polico ob recepciji. Hitro je umaknila pogled, saj ni želela, da bi je temnolasi lepotec ujel pri opazovanju. Ni si znala razložiti kaj točno čuti do njega, a toliko je bila poštena, da si je priznala, da ji je zelo všeč in da ji srce vsakič, ko ga vidi malo hitreje utripne. Ob njunih bežnih srečanjih se je počutila kot najstnica. Dvignila je pladenj s pijačo in se odpravila k družbi v kotu. Postregla jim je in se s praznim pladnjem odpravila nazaj proti šanku. Morala je poleg mize kjer je sedel Aleš. Nič ni bila presenečena, ko je opazila, da sta Boštjan in njegov kolega prisedla k Alešu. Morala je pozdraviti Boštjana, že dolgo ga ni videla in samo kratko kimanje ni bilo dovolj. Veselo se je nasmehnila: “Bošti, lepo te je videti” in ga hitro cmoknila na obraz.
“Tebe je lepo videti, dobro izgledaš, všeč mi je, da si končno pustila malo daljše lase” ji je odgovoril Boštjan in z roko nagajivo umaknil koder z njenega obraza. “Naj ti predstavim svojega prijatelja in sodelavca Tilna” se je zarežal Boštjan in hudomušno dodal, “mislim, da se uradno še ne poznata.” “Eva.” je rekla kratko in svojo dlan ponudila Tilnu. Tudi on je bil kratek, izrekel je le svoje ime, ko ji je stisnil ponujeno dlan. Skušal je skriti vznemirjenje in veselje, ki sta ga preplavila ob njenem dotiku. Toda, tudi, če ne bi uspel skriti svojih občutij jih Eva najbrž ne bi opazila, saj se je zgubila v globini njegovih rjavih oči. Počasi je povlekla svojo dlan, ki jo je Tilen nerad spustil. Hitro se je zbrala in ju povprašala kaj bosta pila. Na videz sproščeno in normalno je odšla nazaj do šanka. Le ona je vedela kako mehke so njene noge in le ona se je zavedala napetosti v trebuhu. Ravno jima je hotela odnesti pijačo, ko sta prišla še Borut in Klemen, kar čez prostor ju je vprašala kaj naj jima prinese. Tilen je opazil kako ji je zažarel obraz, ko je videla prišleka. Aleš mu je hitro predstavil prijatelja in še predno sta sedla je bila že Eva pri mizi. Pladenj je odložila na mizo in objela Boruta. Ta ji je objem vrnil in jo za povrh še cmoknil na vrh nosa, da se je razposajeno zasmejala. Nato je na hitro poljubila Klemna, čeprav je poljub bil le bežen dotik ustnic je pričal o intimnosti, ki sta si jo Eva in Klemen delila. Tilna je zabolelo v predelu srca, kot bi mu železna roka poskušala iztrgati srce iz prsi. Eva mu je postregla njegovo pijačo in se mu nasmehnila. Ali je res v njenih očeh opazil iskrico zapeljivosti? Še predno se je lahko prepričal je že odšla postreč druge goste. Kmalu se je vrnila in se zapletla v pogovor.
“Ali sta Klemen in Eva spet skupaj?” je Boštjan tiho, a vseeno toliko naglas, da je tudi Tilen slišal, vprašal Boruta.
“Ne, nista.” je tiho odgovoril Borut in nato glasno vprašal, “hej vidva, če sta tako navezana bo najbolje, da spet postaneta par, ne pa, da sta tako vztrajno in nesmiselno samska.”
Eva in Klemen sta se spogledala in nato pogledala Boruta, vsem je bilo očitno, da se jima tudi sanjalo ni kaj je Boruta privedlo do take teme.
Borut se je zasmejal: “Sploh ne opazita vajinega obnašanja in naklonjenosti. Eva ali se zavedaš, kaj se je prej zgodilo? Najbrž ne. Klemen je vstal in te povlekel na stol na katerem je prej sedel, nato ti je začel masirati ramena in počasi si se naslonila na njegov prsni koš. Pri tem pa sta se pogovarjala vsak s svojim sogovornikom. Če bi kateri od nas poskušal kaj takega, bi ga že zmlela v prah.”
Kar nekaj moških za mizo je prikimalo.
“Ja vam kaj takega ne bi dovolila, Klemen pa je bil šest let moj fant in nič neprimernega nisva počela.” se je branila Eva.
“Saj o tem govorim, ne vem zakaj ne bi mogla spet biti par” se ni dal Borut.
Eva in Klemen sta se spet spogledala in odkimala drug drugemu.
“Ne bova več par, z razlogom sva se razšla in to je to.” je v imenu obeh odgovoril Klemen in si privlekel še en stol. Tilnu je bolečina okoli srca popustila, lažje je zadihal in ponovno začel upati, da mu bo uspelo zapeljati modrooko inštruktorico.
Tilnov mobilnik je pozvonil, pogledal je neznano številko in se oglasil.
»Živijo, Eva tukaj. Oprosti ker sem si drznila v naši bazi podatkov poiskati tvojo številko. Klicala sem že Boštjana pa je nedosegljiv. Vem, da sta v soboto tudi vidva povabljena na Aleševo rojstnodnevno zabavo. Borut se je domislil, da bi vsi skupaj prispevali in mu kupili eno darilo, zato me zanima ali si zraven?« je veselo čebljala Eva.
Še sreča, da je toliko govorila, da je Tilen lahko prišel do sape od presenečenja. »Ja najprej živijo.« je rekel in se zasmejal. »Jaz sem za in verjamem, da se bo tudi Boštjan strinjal. Mu bom omenil.« »Super, lahko bi imeli en bojni posvet pred zabavo, Klemen je predlagal, da se dobimo pri njemu v sredo ob 8 zvečer. Boštjan že ve kje je to. Se vidimo, punce iz moje skupine so prišle, moram prekinit. Adijo.«
»Se vidiva, adijo.« je rekel in odložil telefon, na obrazu mu je igral rahel nasmeh. Klicala ga je z mobilnega telefona, torej je zdaj imel tudi njeno številko in v sredo se bosta spet družila, pa čeprav pri njenem bivšem fantu.
»Kaj se pa ti smehljaš kot bebček?« je vprašal Boštjan, ko je vstopil v pisarno.
»Dolgujem ti pijačo.« mu je odgovoril Tilen in poglobil nasmeh.
»Zakaj?« je zanimalo Boštjana.
»Zato, ker si bil nedosegljiv in je Eva poklicala mene. V sredo ob 8 zvečer sva povabljena na pred Aleševo zabavo k Klemnu domov. Predlagali so, da zberemo denar in skupaj kupimo Alešu darilo. Jaz sem se strinjal v imenu obeh, če ti je prav?« je Tilen hitro razložil situacijo, pri tem pa še vedno kazal očitno zadovoljstvo.
Zdaj se je tudi Boštjan zasmejal: »Seveda mi je prav in očitno si ti vrgel oko na našo Evo.«
»Luštna punca ni kaj. Bi imel kaj proti, če bi vrgel oko na njo?« se je zdaj zresnil Tilen.
Boštjan ga je nekaj trenutkov samo opazoval in nato odkimal: »Nič nimam proti, še več, res mislim, da bi bila vidva dober par, dokaj podobna sta si in iste stvari vaju zanimajo. Ja prav dober par bi bila, edino njo moraš prepričati v to, bojim se, da bo to težje kot si misliš in bo zahtevalo več napora kot po navadi.«
»Mislim, da je vredna vsakega truda.« je iskreno pripomnil Tilen.
»Srečno!« mu je zamrmral Boštjan, vzel mapo po katero je prišel in odločno odkorakal ven.
Tilen je postal pri vhodu in se razgledal po prostoru. Med gosti je zagledal samo vrh svetlih skodranih las. Eden izmed moških, ki jo je večinoma zakrival se je premaknil in takrat jo je zagledal.
“Zapri usta in se nehaj sliniti ter začni dihat.” je Tilnu na uho šepnil Boštjan in se zarežal. Tilen je nemočno pomežiknil in skušal ponovno normalno zadihati. Res mu je vzelo sapo, ko jo je videl. Kratka oprijeta rdeča obleka je podžigala njegovo domišljijo in visoke petke zapeljivih čevljev so njene dolge noge naredile še daljšim.
“Pozdravljena, veseli me, da sta prišla.” ju je pozdravila Mojca, drobna črnolaska veselega značaja. Tilen se ji je nasmehnil: “Očitno bo dobra zabava.” in s pogledom zaobjel prostor.
“Ja mislim, da bo res uspešna zabava. Zahvaliti se moram Evi za pomoč.” je iskreno priznala Aleševa zaročenka, se jima še enkrat nasmehnila, potrepljala Boštjana po rami in z besedami, “uživajta.” odšla naprej.
Stopila sta v gručo z namenom poiskati slavljenca. Tilen je opazoval Evo, ki se je nekaj korakov naprej pogovarjala s parom, ki ga ni poznal. Malenkostno je obrnila glavo in njuna pogleda sta se srečala. Prijazno se mu je nasmehnila in z ustnicami izoblikovala besedico živijo, nato se je obrnila nazaj k sogovornikoma. On ji je samo pokimal in se rahlo nasmehnil. Ljubi bog, kako je bila lepa in zapeljiva. Nocoj jo bo povabil na zmenek pa naj se zgodi kar koli. Tega več ni mogel prenesti. Noro ga je privlačila in nekaj je moral ukreniti, drugače bo znorel. Čeprav je večino spoznal pred nekaj dnevi pri pred zabavnem sestanku, se je še vedno počutil tujec, ne glede na to, da so ga sprejeli medse. Tudi ta večer mu ni manjkalo družbe in tudi ne samskih deklet, ki so ga osvajale. Ostajal je hladen in nedostopen, a v sebi je gorel samo za eno. Enkrat sta samo kratko poklepetala, nato je odšla naprej. Z Mojco sta bili odlični gostiteljici. Spet je prišla v njegovo bližino in ravno se je obrnila k njegovi družbi, ko je pristopila še Mojca: “Zdaj bi lahko prinesli torto, mu zapeli in izročili darilo.” je rekla tiho. Eva je pokimala in nato tiho rekla: “Dva para mišic bi mi nadvse prav prišla, da prinesemo torto. Imam jo v hladilniku pri meni.”
“Seveda.” je rekel Boštjan in s seboj povlekel še Tilna, skupaj so zakorakali proti vhodu. Sveži večerni zrak jih je vse tri presenetil. Eva se je z dlanmi podrgnila po rokah in zamrmrala: “Uh je sveže”. Z odločnim korakom je zakorakala okoli ograje in proti vhodi v sosednji stanovanjski del dvojčka. Pred vrati je obstala, se počasi priklonila in s tal pobrala velik šopek vrtnic. Izvlekla je vizitko in ne damsko zaklela sebi v brado. Obrnila se je na peti in šopek z vizitko na vrhu vrgla v smetnjak. Nato se je posvetila ključem in odklepanju vrat. Roke so ji drhtele. Tilen je vzel ključe iz njene roke in odklenil vrata. Roko ji je položil na hrbet in jo pospremil v njeno stanovanje: “Ne boj se.” jo je hotel potolažiti. “Ne bojim se,” je rekla grobo, “besna sem. Andrej Kokot jih je pustil. Temu človeku ni jasno, da me ne zanima. Njegovo početje meji že na zalezovanje. Besna sem, ker sem tako nemočna dopovedati mu, naj mi da že mir.” je bruhnilo iz nje. Prižgala je luč v hodniku in s napotila proti kuhinji v kateri je gorela solna lučka in metala mehko svetlobo po prostoru. “Poklical bom Tomaža.” je rekel Boštjan in vzel svoj mobilnik, “ti pa sedi.” ji je rekel in z glavo pokazal Tilnu naj ji natoči malo vode.
“Pusti Tomaža naj se zabava, poleg tega nočem podajati policijske prijave, ne še, najprej ga bom poskusila sama prepričati.” je rekla nemočno in naredila požirek vode, ki ji jo je podal Tilen.
“Saj ne boš dala prijave, naj se Tomaž in njegov partner neuradno pomenita z Andrejem.” je uspel reči Boštjan še predno je v sobo prihrumel visok svetlolasec. Boštjan mu je v grobem razložil kaj je vedel in kaj se je zgodilo. Tomaž je zagotovil, da se bo pogovoril z Andrejem in v kolikor ji ne bo dal miru naj mu pove, potem ga bo on ovadil. Nekaj trenutkov so še resno govorili nato je Eva le vstala, se nasmehnila in dodala: “Mislim, da bo Mojca živčna, ker še nismo prinesli torte.”
“Mislim, da bo preživela, vsi se prav dobro zabavajo in odlično sta pripravili zabavo. Ne skrbi.” ji je veselo odvrnil Tomaž, se še bolj zarežal in dodal, “veš obstaja enostavna rešitev za tvoje zalezovalce,” pomolčal je in se še vedno nagajivo smejal, “najdi si fanta!”
“Ja kje?” je nemočno vprašala Eva, “ko me obkrožajo sami taki kot je Andrej, od njih kakšen pravi še blizu ne upa.” je rekla s kančkom žalosti v glasu. Ni se več menila za moške v svoji kuhinji, energično je odprla hladilnik in s težavo izvlekla torto ter jo položila na pult poleg pripravljenih svečk. V tišini so jo opazovali, ko je svečke strateško zabodla po lepo okrašeni gromozanski torti. Tomaž in Boštjan sta prijela torto vsak na enem koncu in se odpravila nazaj v Aleševo polovico hiše. Tilna sta pustila, da pospremi Evo in zaklene.
Tilen se ji je približal za hrbet in tiho šepnil: “V katero skupino bi mene uvrstila Eva? Všeč si mi in ne vem ali naj se ti približam ali kar takoj spokam stran? Kaj sem Eva, sem Andrej ali sem tisti pravi?”
Za sekundo je obnemela nato je zašepetala nazaj: “Ti si tisti pravi Tilen.” in stekla za Tomažem in Boštjanom prižgati svečke na bratrančevi torti. Tilen je počasi zakorakal za njimi. Pogledal je šop njenih ključev na svoji dlani, se zadovoljno nasmehnil in jih vtaknil v žep.
