Poljubi me nežno 6. del

Prebudila me je nežna melodija. Nisem mogla vstati iz postelje. V mislih sem imela tiste sanje o Galu, groza. V sobo je prišla mami. »Scarllet, danes si lahko eno uro dlje doma,« je rekla.

»Kaj? Zakaj?« Zmedla me je.

»Se ne spomniš? Koncert imate na šoli,« je rekla. Kako sem lahko pozabila na to? »Uredi si in potem bova skupaj zajtrkovali.« Prikimala sem. Skočila sem v kopalnico. Umila sem si zobe, na trepalnice nanesla nekaj maskare, lase pa sem si spela v kito- ribja kost. Oblekla sem svetlo rjav top, nežno roza krilo ter roza blazer. Roza glos sem spravila v torbico in se odpravila v kuhinjo. Mami je pripravila sadni krožnik. Moj najljubši zajtrk.

»Če želiš te lahko tudi danes peljem v šolo.« Se je prijazno ponudila.

»Lahko,« sem rekla. Nasmehnila se mi je. Čisto sva pozabili na tisti pogovor o tem kdo sem. Všeč mi je, da se še naprej obnaša kot, da sem čisto običajna.

»Pridi, greva.« Pograbila sem torbico in odšla.

»Lubčki moji eno uro še mamo prosto,« je rekla Lina. Tako vesela je bila in v rokah je imela pet vrečk. Zaslišalo se je vzklikanje. Vsi so bili navdušeni. Meni je bilo pač vseeno.

»In, ker nimamo drugega dela sem mislila, da bi se malo zabavali,« je dodala nato pa je vsebino vrečk počasi začela razkrivati. Vodka, trava, cigareti in še tisoč drugih žganih pijač. Vsakemu je podala kozarec in pričelo se je nalivanje vodke in kajenje. Meni nič od tega ni bilo zanimivo.
»Scar, le kozarček saj veš, da nazdravimo,« me je prepričevala Lina.

»Dobro, ampak samo enega,« sem popustila. Morala sem sicer bi imela zopet kakšne pripombe. Nazdravili smo. Vsebino kozarca sem zlila vase. Ogabno. Kakšen okus-fej fuj. Morala sem sesti. Zrak je bil čisto zakajen. Postalo mi je slabo. Pograbila sem torbico in stekla na WC. Preteči sem morala maraton, da sem prišla do njega. Poiskala sem prosto kabino. Nagnila sem se nad školjko in izbruhnila celoten zajtrk. Vodka mi je škodila, potem pa še tisti zrak. Spustila sem vodo, školjko pokrila s pokrovom in sedla nanj. Še zmeraj mi je bilo grozno slabo. Nekdo je stopil v WC. In ta nekdo se je hihital.

»Pšt,« je rekel moški glas. Ta glas sem prepoznala bil je Gal.

»Saj ni nikogar,« je rekla Lina. Resno? Prekleto spravila ga je na WC. Imela sem prav. Zaklenila sta se v kabino. Zaslišalo se je cmokanje. Ne moreš se poljubljati na Wc-ju. Ogabno. Še bolj mi je postalo slabo. Odprla sem pokrov. Imela sem občutek, da bom zopet bruhala, a tokrat nisem. Cmokanje se ni prenehalo. Pijana Lina počne neumnosti. Gal on pa se dela čisto nedolžnega in podleže vsaki punci. Nastala je tišina. Je to to? Sta že končala?

»Notri ga imam!« je zakričala. Ljubi bog, resno? Stopila sem na kotliček in pogledala v sosednjo kabino. Zakaj sem pomislila na ogabno stvar? Videla sem čisto dovolj, da sem si ustvarila mnenje. Hitro sem se pobrala iz WC-ja.

V knjižnici je bil mir. Sedla sem za mizo. Glavo sem položila na mizo. Glavobolov pa res ne maram. Zaprla sem oči. Prikazal se mi je tisti prizor malo prej, potem pa še sanje. Kaj mi je? Zakaj je vsepovsod on? ZAKAJ?

»Scarllet, zbudi se.« Počasi sem odprla oči. Zagledala sem Gala.

»Želiš?« sem ga vprašala.

»Je kaj narobe?«

»Kaj te briga,« sem mu zabila.

»Nehaj biti takšna, lepo sem te vprašal ti si pa takšna.« Prav je imel.

»Slabo mi je,« sem tiho rekla.

»Pojdi malo na zrak,« mi je rekel.  Vstala sem, a se mi je zvrtelo. Morala bi pristati na tleh, a me je ujel.

»H-hvala,« sem se mu zahvalila. Rešil me je pred modrico.

»Bolje, da grem s tabo.« Pogledala sem ga, hotela sem ugovarjati a me je strogo pogledal.

Hodila sva po parku. Nadihala sem se svežega zraka. Ustavila sem se in Gal se je čudno odzval.

»Saj ne bom omedlela,« sem se zasmejala.

»Pri tebi se nikoli ne ve,« reče in se mi nežno nasmehne.

»Ti je še slabo?« Prikimala sem.

»Pridi sediva.« Vse klopce so bile že zasedena zato sva izbrala travo. Sedla sva ob drevo. Naslonila sem se na deblo drevesa in zaprla oči. Zopet sem padla v spanec.

Prebudil me je poljub na lase.

»Kako si dovoliš?« sem ga jezno vprašala.

»Zaneslo me je,« je rekel.

»Torej te je zaneslo tudi z Lino?«

»Kako, prosim?« »Na WC-ju sta hm… Saj veš.« Vstala sem se in se pomaknila proč od njega.

»Nič takega nisva počela.« Izgovarjal se je.

»Poljubljanje in… ni nič takega.«

»Ona je poljubila mene,« je rekel.

»Ne verjamem.«

»Pa nič, ampak če bi resno mislil imeti kaj z Lino ne bi bil sedaj s tabo,« mi je rekel. Nisem vedela kaj bi rekla.

»Vsako hočeš spraviti v posteljo! Tak si kot drugi,« sem mu očitala. Na njegovem obrazu se je prikazal čuden izraz. Nisem ga poznala.

»Tole je pa bolelo,« je rekel.

»Oprosti, nisem hotela.«

»Je že v redu, cenim da si odkrita.«

»Ne verjamem, da res to misliš,« mu rečem.

»Da cenim odkritost lahko verjameš, druga pa ne.«

»Aha,« je vse kar spravim iz sebe.

»No, boš lahko sama prišla do šole?« Prikimala sem. Obrnil se je in šel. Gledala sem za njim. Nekaj v meni se je premaknilo. Vzela sem torbico in stekla za njim. Prijela sem ga za roko. Obrnil se je. Stopila sem na prste in ga poljubila. Zagotovo ga je tole presenetilo, ker je tudi mene.

Čas je obstal. Zazdelo se mi je, da je on moja nova gravitacija.

Sem se zaljubila?