Lahko traja v nedogled. Lahko obtiči na kateri od streh in ne gre nikamor drugam. Odvisno od družbe. Od sončnih žarkov in ptic. Miša Molk se temeljito pripravi na obred. Sonce in ptice so edini, ki jo vidijo, zato ničesar ne obleče. Razpoloženju, ki je lahko vsako jutro drugačno, prilagodi enega od ritmov Buda Bara, in telovadba se lahko začne.
»Najprej naredim raztegovalne vaje, da se prebudim. Seveda mi je hvaležna tudi hrbtenica. Potem se lotim ‘tibetancev’ in jim priključim še dve svoji vaji. Vsako ponovim 12-krat, tolikokrat, da res začutim telo, da zaživim. Potem se ustavim. Takšna so moja jutra šest let in več. Res se razmigam,« je jedrnata legendarna voditeljica zabavnih oddaj naše televizije. Jutranji obred je zanjo zelo pomemben, pomembnejši od pretiravanja na napravah za fitnes.
»Tega, da bi s svojim telesom delala slabo, nimam v sebi. Raje delam za dobro voljo in počutje kot za njegovo ustrojevanje, zato fitnes ni zame. Veliko raje gledam strehe, kot tečem po tekočem traku. Zdi se mi tudi zelo pomembno, da na telo ne planem in da z njim ravnam lepo,« neobremenjeno pripomni. Jutranjih raztegovalnih vaj se loteva postopoma, saj telo potrebuje svoj čas, da si reče: Dobro jutro.
Tišina, naklonjenost, sprostitev
Tudi pri izbiri drugih vrst vadbe ne prenese nobene prisile. Na aerobiko je pred leti začela hoditi zato, da bi videla, ali zdrži v družbi 40 žensk, ali bi jo to motilo … Pa je hitro ugotovila, da je tam vsaka le zaradi sebe. Tudi Miša. Preizkus same sebe ji je dal odlično priložnost za raztegovanje mišic, saj temelji na sproščanju. Na skupinsko vadbo gre, ko začuti, da jo potrebuje. Iskreno-kadar hoče. Skupina 40 žensk se ne spreminja. Vsaka odtelovadi svoje v tišini sama s seboj.
»Podobno je v Equrni. Ena ura prečiščevanja energij na vseh telesnih ravneh, zbranost misli, srkanje barv, izjemna sprostitev. Brez težav dneva, ki bi ti šle skozi glavo. Tudi na te vaje hodim, ko se spomnim. Verjetno bo kdaj čas za kakšna pravila, a za zdaj mi je laže živeti brez njih,« nedolžno pripomni. Zagotovo je razlog tudi v večerji, saj se ji nikoli ne odpove: »Velikokrat ne grem na aerobiko, ker po šesti uri jem.«
Miša ne želi mučiti svojega telesa. Razvaja ga in mu daje vse, kar ji godi. Zraven spada tudi hitra hoja po stezi za trim čez Rožnik, ko prideta sobota in nedelja. Ura in pol zasopihanega tempa jo osrečuje: »Zame je zelo pomembno, da se za konec tedna nadiham. Sprehod čez Rožnik ni lahkoten. Hitra hoja in tek se mi zdita primerna za urejanje misli. Gre bolj za psihično kot fizično sprostitev. In zelo rada grem sama, ker se mi zdi, da ni dobro, če se med hitro hojo veliko pogovarjaš. V glavi želim imeti mir.«
(ona)
