»Samo tebe potrebujem,« ji je uspel odvrniti. Vseeno jo je ubogal in ji dovolil, da ga je odvedla v posteljo. »Prosim, ostani,« je šepnil, ko ga je pokrila in se zravnala ob postelji.
»Tukaj sem in nikamor ne grem. Skuhala sem juho, nalila ti jo bom v skodelico. Prav tako moram pogledati kako je z Maxi in preobleči vzglavnik na katerem si spal,« mu je nežno razložila.
»Obljubi, da ne boš šla nikamor. Potrebujem te. Pogovoriti se morava. Moram se ti opravičiti in ti razložiti kaj se je dogajalo. Sabina, ljubim te, nikar me ne zapusti,« je rekel in pri tem ni spoznal svojega glasu, ki je odražal vso njegovo osamljenost in žalost.
»Obljubim, da ne bom šla nikamor. Pomiri se,« se je nasmehnila in se sklonila ter ga kratko poljubila.
Zbral je še malo moči in jo objel ter povlekel bližje k sebi. Sedla je na posteljo in pustila, da jo je privijal na svoje prsi.
»Ljubim te. Nisem mogel živeti brez tebe,« je šepetal, solze so same polzele po njegovem obrazu.
»Tudi jaz ljubim tebe. Zdaj pa nehaj, najprej se moraš pozdraviti,« je šepnila nazaj, ga še enkrat poljubila in odločno vstala.
»Toliko stvari ti moram razložiti,« je zastokal.
»Saj si mi že,« se je zahihitala.
»Kdaj?« je nejeverno vprašal.
»Spomni se vseh smsov, tudi z Aljo sva bili ves čas na vezi, tako, da približno vem, kaj se je dogajalo. Poleg tega si govoril v spanju ali bolje rečeno v vročičnem deliriju. Vse si že povedal in kot vidiš tukaj sem in obljubila sem, da ne grem nikamor. Zato nehaj skrbeti,« mu je ljubeče povedala in se obrnila, da bi odšla po tisto juho, ki mu jo je omenjala.
»Sabina, se boš poročila z menoj?« je tiho vprašal.
Presenečeno je obstala med vrati. Počasi se je obrnila in ga pogledala.
»Prosim Sabina, reci, da se boš poročila z menoj. Ne morem čakati, da bom dovolj zdrav, da bi te to vprašal,« je dahnil z obupom v očeh.
»Ja Igor, poročila se bom s teboj,« mu je odvrnila in lahno zmajala z glavo, saj ni mogla verjeti, da jo sedaj sprašuje tako stvar. Kljub situaciji je vedela, da se on zaveda svojih besed in misli resno. Tudi sama je mislila resno, ko mu je odgovorila. Iz vsega kar ji je Igor pisal in kar je slišala, kaj od Alje kaj od njega, je nekega dne pričakovala to vprašanje in že pred časom se je tudi odločila kakšen bo njen odgovor. Niti pomislila ni, da bosta zdaj in tukaj govorila o tem. A to je bil Igor. Občasno čisto nepredvidljiv. Čez nekaj minut se je vrnila z juho, a je Igor spal, z nedolžnim nasmeškom na spokojnem obrazu.
V najlepšem mesecu ljubezni, maju, sta se Sabina in Igor poročila. Z vztrajnostjo in zvezami, sta dosegla, da sta se lahko poročila po svojih željah. Poleg neveste in ženina sta stali Maxi in Trini in poleg njiju njuni priči, Blaž in Alja. Od bučnih družinskih članih in za zabavo in akcijo pripravljenih prijateljih nista želela imeti skromnega poročnega slavja, zato so rajali do naslednje zore. Prvič sta se ločila od svojih ljubljenih psic in se nekaj ur po zabavi odpravila na poročno potovanje. Vsi dvomi, vsi strahovi, vsa bolečina in neodraslo obnašanje je bilo že zdavnaj pozabljeno.
