Ula Furlan vedno gleda na življenje zelo poetično.
Ula Furlan svoje lepe fotografije vedno rada pospremi s kakšnim poetičnim tekstom in nam predstavi svoj pogled na življenje. Tokrat je opisala občutke, ki jih ima v mesecu januarju:
“Težim si. Prekini, pospravi, premakni, zaključi.
Neučakana sem. Daj, da vem. Kaj zdaj? Jutri? Danes?
Takoj?
Januar je poleg odzvena sladkosti starega leta tudi cel kisel.
Mrzlo, mokro, utrujeno, vsak dan malo za skidat.
Snega. Ljudi. Sebe.”
Ula je oblečena zimsko-jesensko, v črne usnjene hlače in suknjič in kot se zanjo spodobi, ima v roki ekstravagantno torbico. Videti je, da veliko da na zunanji izgled, a prav tako vedno skrbi za svojo misli in dušo.
