»Torej je imela Maja prav,« je radovedno začela Karin. »Pa sta se z Joštom res zbližala.« Zadnjo besedo je namenoma poudarila.

»Sploh ne,« se je branila Ana. »Samo srečala sva se.«

»Spet?« je debelo vprašal Karin. »Maja je rekla, da sta bila že zjutraj skupaj in da sta, no, saj veš, bila videti nekoliko sumljivo. Si prepričana, da se samo 'srečavata'? je pikolovsko zaključila.

Karin je bila že odkar sta se spoznali v prvem letniku Anina najboljša prijateljica. Bila je sila radovedna, želela je vedeti vse o vsem, a stvari nikoli ni govoričila naprej.

»V bistvu …«

»Vse mi povej!« je zagreto vzkliknila Karin in se, čim sta prišli nazaj v sobo, veselo vrgla na posteljo. »Kje pa imaš blazino?«

»Tukaj.« Izza hrbta je pokazala rožnat vzglavnik in ga položila na zgornji del postelje. »Morala ga bom umiti.«

»Počakaj. Ven si šla s svojo Pupi blazino?!« Delovala je zgroženo.

Ana se ji je nasmehnila in zavila z očmi. »Ne vem, če boš zdržala do konca.«

»Začni že no!« je Karin neučakano zavriskala, kar je bilo precej smešno in obe sta se zasmejali.

Ana ji je povedala za vsako podrobnost, vključno s prepovedjo opravičevanja in toplo opazko glede njenega nasmeha.

»Pa saj tip je zatreskan vate!« je Karin po koncu razlage ponovno privzdignila glas.

»Nehaj no!« se je branila Ana. »Sploh veš, kdo on je?«

»Jasno! Glavni kapetan nogometne ekipe in s tem najpopularnejši, najboljši in najbolj seksi fant na celi šoli.«

»Točno,« je potrdila Ana. »Misliš, da bi me sploh opazil?«

Karin se je namrdnila, s prstom segla po nosu in premislila.

»Prav imaš. To ne bi bilo ravno najbolj verjetno,« je začela in Ana je po globokem vdihu vedela, da še nima namena končati, »ampak … Si pametna, luštna, zabavna, pridna in smešna. Ti kaj manjka? Ne. Potrebuješ kaj več? Ne. Potrebuješ kaj več, da ga osvojiš? Da.«

Ana je pogledala prijateljico, kako ji zavzeto našteva kvalitete in slabosti, kar jo je nadvse zabavalo, a ob zadnjem vprašanju se ji téma ni več zdela zabavna. »In kdo je rekel, da ga želim osvojiti? Saj se ti je utrgalo,« je rekla, a vseeno pomislila na to možnost. Ne, si je rekla. To še v sanjah ne bi bilo mogoče.

»Tiho bodi, ti samo poslušaj,« jo je zavrnila Karin. »Če ga želiš osvojiti, se moraš znebiti samo ene majcene, majcene težavice, ki se lahko ob napačni situaciji prelevi v pošastno veliko težavo.« Počakala je trenutek, da se je prepričala, če ji prijateljica sledi in nadaljevala: »Sramežljivost. Če ga želiš imeti, se je moraš znebiti. Ne bo sicer enostavno,« je rekla sama pri sebi, »a se bova potrudili. Si pripravljena?«

Ana je izbuljila oči in zrla vanjo, kot da bi jo pravkar nekdo udaril po glavi. »Če ga želim imeti? Ga osvojiti?« je zmedeno vprašala in se sama sebi zdela trapasta, ker je bila del pogovora, ki ne pelje nikamor.

»In obdržati. Mar govorim kitajsko?« je resnobno rekla Karin, a se ji je veselje povrnilo, ko se ji je posvetilo, da se njeni prijateljici obeta sijajna priložnost. »Jutri je dekliški tek,« je začela z načrtom, ki se ji je že zdaj zdel genialen, »fantje pa medtem na odprtem dvorišču igrajo nogomet. Vse kar moraš narediti, da te opazi je, da se pojaviš v njegovi garderobi in … kaj?« se je ustavila, ko je videla izraz na Aninem obrazu.

»Koliko let se že poznava?«

»Tri,« je pritrdila, čeprav ni vedela, zakaj je zdaj to pomembno.

»Dobro,« je rekla s hlinjenim nasmeškom na obrazu. »Poznava se že tri leta in si moja najboljša prijateljica. Zato mislim, da si zaslužiš vedeti resnico.« Zdaj je njen nasmeh izginil. »Zmešana si.« Vstala je s postelje in sedla za pisano mizo.

»Hvala, to govori punca, ki je začela čez okno metati obrazne blazine.«

»Bila je nesreča. Pravzaprav, veš kaj? Vse je bila nesreča,« je užaljeno rekla in Karin je vedela, da je debata zaključena. Rada je imela svojo prijateljico in vse kar je želela je pomagati, vendar po Aninem izrazu sodeč, je vse skupaj le poslabšala.

Sledila je minuta tišine, ki jo je prekinilo zvonjenje telefona.

»Kaj je?!« se je jezno oglasila Karin. »A res? No cukrček, naj ti povem, da je ta vlak že odpeljal.« Tišina. » Lepo te prosim! Si res verjel, da bom jokala in se smilila sama sebi? Odvraten si.« Odložila je slušalko in prhnila.

»Kdo je bil pa to?« je začudeno vprašal Ana.

»Ah, en tip, s katerim sva pred kratkim končala. Jaz sem pustila njega, on pa trdi, da je bilo ravno obratno. Kozel.«

»Nisem vedela, da si imela fanta.«

»Ah, kaj naj rečem? Med poletjem sva se spoznala v diskoteki, pa me je povabil ven. Že takrat bi morala vedeti, da je slaba partija.« Ko je Karin za trenutek nehala misliti nase je ponovno uzrla Anin depresivni obraz. »Žal mi je, če sem te prejle spravila pod pritisk. Samo dobro sem hotela. Saj veš to, kajne?

»Da,« je odgovorila Ana in jo pogledala. »Tudi meni je žal. Nisem bila čisto iskrena s tabo.« Vedela je, da te skrivnosti ne bo mogla skriti. Še posebej v okoliščinah, v katerih se je znašla.


Zadnje novičke

Prejšnji članekZaročenec Kelly Brook je pravi bogataš
Naslednji članekHot! Glasbenica pokazala čvrsto ritko