»No, saj veš. Mogoče ti je pa kdo on njih všeč in bi raje videla, da te on pelje? Kot vrsta zmenka?« je rekel previdno.
Nejeverno ga je pogledala. »Ne želim si ljubezenskih zapletov. Ne potrebujem zmenka. Tvoji možje so prijetni in zabavni, a so samo to. Prav tako ne bi rada ovirala vaju s Thomasom pri privatnem življenju. Najbolje bo, če bosta dedek in Jack moja spremljevalca,« se mu je zdaj že prijazno nasmehnila.
Vrnil ji je nasmeh, res, da bolj kisel, a vseeno nasmeh: »Prav, potem gremo skupaj.«
V kuhinjo je prihrumel Jack in iz omare vzel krožnike. Edward jo je še enkrat pogledal, nato pa odšel v dnevno sobo.
Deby je v postelji brala knjigo, ko je nekaj grdo zaropotalo v kopalnici. Urno je skočila na noge in stopila na hodnik. Približala se je kopalničnim vratom in dvakrat potrkala: »Si v redu? Ti pomagam?«
»V redu sem. Ne potrebujem pomoči. Vrni se v svojo sobo. Lahko noč!« je strogo zavpil Edward z druge strani vrat.
»Pusti bom jaz pospravila, ko boš končal,« je vztrajala pri svojem.
»Nikoli ne poslušaš?« se je naprej hudoval. Nato je zaslišala še kletvico in novo ropotanje.
»Edward?« je s strahom vprašala.
»Oh, vstopi,« je bevsknil.
Previdno je odprla vrata. Edward je stal na sred kopalnice z brisačo okoli bokov, z drugo si je brisal poškodovano roko.
»Zmočil si prevezo,« je stvarno ugotovila. »Obleci se, ko poberem stvari, ki so popadale, ti bom prišla previti roko. S pogledom ga je samo oplazila, osredotočila se je na polomljene kotne poličke v tuš kabini. Ni si upala privoščiti podrobnega pogleda na pol golega Edwarda.
Urno je stopil mimo nje. Poškodovano roko je držal na prsih, z drugo je pograbil svoje obleke. Njegov skremženi obraz je izražal bolečino.
Pobrala je stekleničke tekočega mila in šampona. Ugotovila je, da so se poličke samo snele in ne zlomile. Previdno jih je zataknila nazaj in zložila vse kar je padlo nazaj na svoje mesto. Odhitela je v spodnjo kopalnico po nov povoj in antibiotičen prah. Spotoma je vzela še kozarec vode in protibolečinske tablete. Potrkala je na Edwardova vrata. Počakala je, da se je oglasil in ji dovolil naprej, nato je vstopila. Bilo ji je rahlo nerodno. Še nikoli ni bila v Edwardovi spalnici, ko je bil tam tudi on. Sedel je na postelji. Oblečene je imel samo boksarice in dolgo majico. Šele takrat se je spomnila, da je tudi sama oblečena za spanje. Na sebi je imela modro bombažno pižamo s kupom roza metuljčkov. Počutila se je neumno. Stopila je bližje. Nehote je morala stopiti med njegova kolena. Previdno je odvezala mokro prevezo in jo odvrgla na tla. Rana je bila rahlo rdeča, ampak ni kazalo, da bi bila vneta.
»Dobro se celi,« je tiho rekla in mu potresla še malo antibiotika na rano. Previdno mu je povila roko. Nato se je spomnila na vodo in tablete, ki jih je odložila na nočno omarico. Z roko mu je pokazala na tablete: »Spij eno, boš lažje spal. Lahko noč,« je rekla vljudno in s tal pobrala prevezo. Hitro je zapustila njegovo sobo. Prevezo je vrgla v kopalnico ter pohitela v svojo sobo. Šele, ko je bila varno za vrati je začela dihati. Edward je imel prav. Vsaj enkrat bi ga lahko ubogala in se brigala zase. Lepo je rekel, da ne potrebuje njene pomoči. Le zakaj je vztrajala? Zdaj ga je prvič videla brez majice. Dokler bo živa, ne bo pozabila njegovega prsnega koša in čvrstih trebušnih mišic. Ni ji bilo dovolj, da jo že oblečen tako strahovito privlači, ne, zdaj je lahko njena domišljija delala naprej. Nejevoljna in jezna nase je ugasnila luč in legla v posteljo.
