Globoko je začel dihati. Ljubi bog, če bi se ga še enkrat dotaknila, bi ga razneslo. Kljub kljuvajoči bolečini je ves čas bil napol vzburjen. Ni smel tvegati in ji dovoliti, da mu pomaga sleči kombinezon, lahko bi opazila njegovo stanje. Še zmešalo se mu bo, je pomislil in v sebi zaklel, ker mu slačenje ni šlo od rok.
Edward je stopil k baru v dnevni sobi. Vzel je kozarček in ravno pograbil steklenico viskija, ko je Deby vstopila s pladnjem.
»Nikar. Alkohol ti bo samo poslabšal stvar. Kri bo hitreje stekla in bolečina se bo okrepila. Prinesla sem ti čaj in protibolečinske tablete. Pojej kos mesne pite, spij tableto in roko dvigni na naslonjalo kavča. Prinesla sem ti tudi led,« mu je resno pridigala.
»Si najpametnejša?« je stisnil skozi zobe, ko se je obrnil od bara k njej in se ji zazrl v obraz.
»Ne. Samo glede tvoje roke vem kaj govorim. Tudi brez alkohola, te bo začelo boleti. Ko se bo rana začela ohlajati, ti bo kljuvalo v roki in v glavi boš imel občutek, kot bi te nekdo s kladivom enakomerno udarjal po njej. To so dejstva, ti pa naredi po svoje,« je skomignila z rameni in odložila pladenj na mizico poleg kavča.
»Bom!« je zasikal.
»Mislila sem, da si odrasel in pameten moški. Mogoče sem se zmotila,« mu je rekla resno in se odpravila po perilo. Zdaj ga bo lahko obesila. Ni ji bilo več mar za nergajočega moškega v dnevni sobi. Pravzaprav, ni si želela, da bi ji bilo mar. Kadar koli sta bila blizu se je med njima iskrilo. Enkrat ga je ujela, kako strmi v njo. Ni ji ušel njegov strasten pogled, a ko je opazil, da ga gleda, se je njegov pogled spremenil v trdega in rahlo sovražnega. Očitno mu je bila všeč, tako, kot je bil on všeč njej. Za dobrobit cele družine in njene službe, bo bolje, če ne bosta prevečkrat skupaj. Razmerje z delodajalcem, bi lahko imelo katastrofalne posledice. Očitno sta se tega oba zavedala. Še dobro, da sta se, si je mislila.
Na vratih je naletela na dedka Huberta.
»Okoli traktorja je vse krvavo. Kaj se je zgodilo? Se je kdo poškodoval?« je prestrašeno vprašal.
»Edward si je porezal roko. Poskrbela sem zanj. Zašila sem mu rano in povila. Zdaj je v dnevni sobi in se obnaša kot razvajeni otrok,« je stvarno odgovorila in odšla po svojih opravkih.
Dedek Hubert se je samo nasmehnil in počasi stopil v hišo. Thomas je imel prav, ko je rekel, da bo vse skupaj še zanimivo, je pomislil.
Do večerje je bil Edward že pravi tečnež. Nergal je in se kregal z vsemi. Godilo ji je, ker je upošteval njen nasvet in si ni postregel z alkoholom. Pridno je pojedel pito in vzel dva tableta. Med večerjo se je kujal. Nihče mu ni več nič svetoval. Sploh se niso menili zanj. Večer je potekal, tako kot po navadi. Pogovarjali so se o delu, ki so ga opravili tisti dan in si naredili načrt za naslednjega. Moški so se umaknili v dnevno sobo, Deby je pospravila krožnike in se za nekaj minut usedla z Jackom ob njegovi domači nalogi, ki mu je še ostala. Spet sta imela matematiko. Tokrat je Deby takoj opazila Edwarda, ki je prišel in se naslonil na podboj vrat. Radovedno ga je pogledala. Ostal je tiho, zato se je obrnila nazaj k Jacku. Ni se menila zanj. Z Jackom sta hitro končala. Fant je urno pospravil svoje zvezke in v upanju, da bo lahko gledal svojo priljubljeno nadaljevanko, zdirjal v dnevno sobo k dedku in očetu.
»Si kaj želel?« je prijazno vprašala Deby in se radovedno zazrla v molčečega Edwarda, ki se je še vedno naslanjal na podboj vrat.
»Pravzaprav sem,« je tiho rekel.
Očitno je bilo, da mu je nerodno.
»Kaj ti lahko postrežem?« se je trudila biti vljudna.
»Upal sem, da mi boš lahko nekaj pomagala,« je priznal.
»Seveda, se bom potrudila. Kaj potrebuješ?«
