Fant za vse 22. del

Joshua jo je dvignil v svoje naročje in odnesel na teraso. Ovila je roko okoli njegovega vratu in zaprla oči. Hudimana, njegov obraz je bil tako blizu. Želela si je še en poljub. Se ji je mar zmešalo? Od kdaj ona hrepeni po lahkoživem zvezdniku? Ni pravi za njo in ona ni prava zanj. Presneta človeška razvalina je, le zakaj bi si jo kateri koli moški želel? Prej jo je poljubil zaradi vsega besednega izzivanja in mogoče sočutja, ker je tako nesamostojna. Njeno razmišljanje se je končalo tisti trenutek, ko jo je spustil na blazino za vadbo.

»Tudi sam poznam nekaj vaj za ramo. Ti bom tokrat jaz pomagal. Naredila bova nekaj vaj. Ne smeva pretiravati. Po kosilu lahko malo počivaš, potem sledi vadba v bazenu,« je veselo razlagal svoje načrte. Pokleknil je za njen hrbet in začel dvigovati poškodovano roko. Občudujoče je zrl v njene rahlo skodrane lase, ki so ji padali do sredine hrbta. Res bi jih bilo škoda postriči. Nikoli prej ni česal nobene ženske. Občutek mu je bil všeč. Ni bil prepričan ali mu je všeč krtačenje lepih las ali mu je všeč krtačenje Patricijinih las. Po vadbi v bazenu je na obeh lahko vonjal le bazensko vodo, a je vseeno do njega prihajal tudi prijeten ženski vonj. Patricijin vonj. Počasi je vdihnil in se nasmehnil. Še sreča, da je klečal za njenim hrbtom in ni mogla videti kako pravzaprav uživa v njeni bližini. So se mu res skisali možgani? Od kdaj je njemu všeč hladna, poslovna, hudičeva lastnica kluba? Je mar res zblaznel? Privlačila ga je nebogljena in ohromljena ženska. Ne! Moral si je priznati resnico. Privlačila ga je Patricija Brown. Močna, pametna, zabavna in drzna ženska. Kaj privlačila, to je premila beseda za tisto kar je res čutil. Ni vedel kako in kdaj, a vedel je, da mu je Pati zlezla pod kožo in bi za njo naredil vse. Kdaj? Skupaj sta šele dva dni. Le kdaj je uspela prodreti pod njegovo skrbno varovan zid s katerim se je obdal, da bi ljubezen ne mogla do njegovega srca? Ljubezen? Ne! Saj je ne ljubi. On ne zna ljubiti! Samo malo mu je mar za njo. Za nobeno od vseh žensk, ki so se zvrstile v njegovem življenju mu ni bilo mar. Patricija je drugačna od vseh žensk, ki jih je kdaj koli spoznal. Občudoval jo je od prvega dne, ko jo je videl v klubskih prostorih. Spoštoval je njen profesionalizem. Ja, to bo to. Od nekdaj je verjel, da je Patricija nekaj posebnega. Le nikoli ni na njo pomislil kot na žensko, ki bi lahko ogrela njegovo srce ali posteljo. Po treh različnih vajah se je premaknil k njenim nogam. Sedaj je moral krotiti svoje zbegane misli in občutke. Sedaj mu je gledala v obraz. Ni je imel za neumno žensko, kaj hitro bi lahko ugotovila kako je z njegovimi zmedenimi občutki. Tega ji ne more pokazati. Ne, tega ji res ne sme pokazati. Lenobno se ji je nasmehnil in začel z vajami za noge. Opazil je kapljice potu na njenem obrazu. Čeprav ji je bilo težko in jo je najverjetneje hudo bolelo, ni črhnila niti besedice. Z zaprtimi očmi je poskušala sodelovati pri vajah po svojih najboljših močeh. Ni ga gledala. Lahko si je malo oddahnil. Še nekaj časa bosta skupaj tukaj in za oba bo lažje, če se ne bosta več zapletala v čustveno ali fizično intimo. Sedaj se je že zbral in si je na obraz nadel svojo značilno, rahlo navihano masko.

»Kaj se ti smehljaš?« je z zanimanjem vprašala Patricija in si v usta nesla še en zalogaj hrane. Po vajah sta si privoščila kosilo v prijetni senci na terasi ob bazenu.

»Nič posebnega. Zdaj vem kaj je recept, s katerim te pripravim, da pridno poješ,« se je zahihital. Začudeno ga je pogledala, zato se je zasmejal. »Plavanje in veliko telovadbe ti spodbudi tek. Poleg tega si od napora tudi manj zgovorna.«

»Ti kar upaj, da mi bo napor zaprl usta. Zastonj upaš! Pač ne morem jesti in govoriti istočasno,« se je zasmejala nazaj.

Oba sta se zavedala, da so to le prazne besede. Morala mu je vrniti zbadanje. To je bila Patricija. Patricija, kakšna je bila Joshui všeč.