"Sliko sem delal na treh lokacijah, v ateljeju, v gozdu in na travniku. In na tem istem travniku se je "rodila" vrtina, pesek iz stotih metrov nad tlemi," nam je zaupal Anže in dodal: "Je tudi sestavni del te slike… skrivnosti globin… tako mojih kot zemlje in hrepenenje po odkrivanju novega, njenih skrivnosti, njenih lepot notranjosti, ki tako sinje gledajO to dušo, ki še vedno upa…"
Anže sliko opiše kot mozaik njegovih čustev, poklon muzi vseh muz, nastajala je plas za plastjo, "kot se nalaga spomin… kaplja za kapljo… kot pada dež in z njim tiste prikrite solze… red in kaos… ujet v popolno celoto, ki se smeji, diha, ki nosi kot veter …"
