Brad Pitt v filmu Svetovna vojna Z

Vsebina:

Na povsem navaden dan se Gerry Lane in njegova družina znajdejo v prometnem zastoju. Toda nekdanji preiskovalec ZN sluti, da ne gre za običajno prometno gnečo. Med ropotanjem helikopterjev nad mestom in drvenjem policistov na motorjih na ulicah izbruhne popoln kaos.
Nekaj namreč povzroča, da ljudje začnejo surovo napadati drug drugega. Smrtonosen virus, ki se širi z enim samim ugrizom in zdrave ljudi spreminja v nekaj neprepoznavnega, nerazmišljujočega in podivjanega. Sosed napada soseda, prijazen neznanec postane nevaren sovražnik. Izvor virusa ni znan, število okuženih pa skokovito narašča in epidemija hitro zajame ves svet. Bolni v številnih državah preplavijo vojsko. Vlade padajo. Lane se je prisiljen vrniti v nevarno nekdanje življenje, da bi obvaroval svojo družino, in se poda na obupano iskanje vira okužbe in zdravila zanjo.

Čeprav knjiga zgodbo pripoveduje skozi številna osebna pričevanja, jo film pripoveduje skozi izkušnje nekdanjega preiskovalca ZN, ki zdaj živi povsem vsakdanje življenje in ki ga igra Brad Pitt.

Svetovna vojna Z je nastala kot postapokaliptična knjižna grozljivka …

… pisatelja Maxa Brooksa, napisana v prvi osebi in s pričevanji preživelih. Brad Pitt, Dede Gardner in Jeremy Kleiner so prebrali knjigo in vse je očarala. Kot pravi Brad Pitt: "Pred petimi leti o zombijih nisem vedel ničesar, zdaj pa sem strokovnjak zanje. Knjiga zombije obravnava kot pandemijo, ki se širi kot recimo SARS. Kaj se zgodi, ko vse, s čimer se ukvarjamo iz dneva v dan, izgubi pomen? Kaj se zgodi, ko se oblast sesuje in so družbene norme zradirane? Kako bomo preživeli?"

Zgodba je zanimiva, ker je kljub zombijem tehtna in umeščena v sedanjost. Vendar pa zasnova knjige – osebna izpoved in pričevanja – ni primerna za filmsko upodobitev, zato so se odločili, da bodo zgodbo povedali skozi enega glavnega junaka. Vendar je tako izgubila precej dramatike, zato so se vrnili na sam začetek k izbruhu epidemije, ki je postal osrednji dogodek.

Ko so se odločili, da bi bil primeren režiser Marc Forster, so mu poslali knjigo, ki je očarala tudi njega. Dejstvo je, da je ta žanr spet postal priljubljen kot v 70. letih. Mogoče zaradi velikih družbenih napetosti in sprememb, ki smo jih doživljali takrat in ki jih doživljamo zdaj. Po režiserjevih besedah so namreč izvrstna prispodoba človeške podzavesti in ogledalo dogajanja v svetu.

Snemalni triki …

– Navsezadnje gre za svetovno vojno in to je bilo v filmu treba tudi prikazati z lokacijami. Začne se v Filadelfiji, ki jo je v filmu odigral Glasgow, ki ima podobno arhitekturo. Za snemanje pa so table, prometne oznake in avtomobile zamenjali z ameriškimi.
– Med snemanjem je ulice napolnilo 700 statistov, ki so se v času, ko jim ni bilo treba biti pred kamero, skrivali v izpraznjeni stavbi Škotske banke, ki je služila tudi za garderobo, masko in jedilnico.
– V uvodnih prizorih kaosa so razbili več kot 150 avtomobilov.
– Malta je nadomestila Jeruzalem.

– Ključni v filmu so seveda zombiji. To je pomenilo, da je morala maskerska ekipa za velike prizore namaskirati tudi do 500 ljudi.
– Po pogovorih z vrsto svetovalcev s področja nalezljivih bolezni in vedenja so ustvarili pravo podlago, da zombiji delujejo verjetno, čeprav vemo, da niso resnični.

– Gledalci bodo tudi opazili, da se vsi zombiji ne premikajo enako. Vsak, ki je viden iz bližine, je dobil svojo koreografijo, zato je bilo med statisti ogromno tudi plesalcev, ne samo kaskaderjev in drugih. Zombiji se razlikujejo tudi po kostumih, razpadlosti…
– Z dodatki računalniške grafike in pretkanimi snemalnimi potezami pa je nastala končna podoba zombijske vojske, kakršne še nismo videli.