Kakšen je pogled na sceno z današnje perspektive v primerjavi z začetki. Kaj se je tehnično, glasbeno, organizacijsko v vseh teh letih zate najbolj spremenilo?
Moji začetki segajo nekje v leto 94/95, ko smo na “privatkah” iz cedejev in kaset vrteli stvari, ki se jih je takrat dalo nabaviti. Po večini so bile to hardcore kompilacije, kot sta seriji Thunderdome in Erthaquake. V tistem obdobju seveda še ni bilo MP3-jev, spletnih glasbenih trgovin ipd. Samo “priviligirani” so si lahko privoščili plošče in gramofone, ki so jih po večini hodili “švercat” iz Nemčije. Konec devetdesetih, ko je nastal “brand name” Daniel Gloomy, so zadeve postale bolj dostopne. Pojavili so se tudi prvi internetni “record shopi” in posledično se nam je širilo obzorje. V naslednjem obdobju je vinil počasi, a vztrajno začel izpodrivati digitalni zapis glasbe (CD, MP3 ipd.). Danes večina didžejev uporablja eno od digitalnih oblik reprodukcije zvoka, le redki še prisegajo na vinil. Osebno ga kombiniram s cedeji, saj ima za mene vinil še vedno poseben čar.
Pa scena?
Kar se tiče sprememb na elektronski sceni, bi na tem mestu lahko napisal doktorski elebaorat za študente FDV-a (smeh), pa vendar bom poizkušal strniti vse skupaj v nekaj misli. V devetdestih je bil “rave” izraz za vse možne oblike elektronske glasbe. Publika je bila ista ne glede na to ali je bil tehno, house ali trance party. Kasneje se je publika pričela razslojevati. Verjetno je kriv tudi razvoj glasbe in vse večji razkorak med raznimi podzvrstmi elektronike. Danes je z vidika organizatorja potrebno vložiti veliko več truda in poznavanja “trga” kot pred leti, saj je konkurenca močna, “potrošniki” pa so postali veliko bolj izbirčni in izobraženi. Vzrok zato je ogromno možnosti informiranja preko spleta, saj si lahko danes, za razliko od recimo leta ’98, v desetih minutah “zdownloadaš” set didžeja, ki bo nastopil prihodnji vikend in takoj veš, ali je vredno iti ali ne. Pred destimi leti to ni bilo možno in pričakovanja so bila tako večja, kar je imelo nek mistični pridih pri celotni zadevi.
Kateri je bil tvoj najboljši žur prvega desetletja?
Težko vprašanje… Bilo je veliko dobrih žurov. Bilo pa je tudi nakaj takih, ki se jih ne bi spomnil niti z elektrošokom (smeh). Večina didžejev in glasbenikov za najboljše žure vedno omenja tujino, jaz pa bom rekel, da je doma najlepše.
Kdo je bil najbolj odbit kolega didžej, ki si ga spoznal v teh letih?
(smeh) Dobro vprašanje. Morda bi jih manj našteval, če bi me vprašal, kdo se ti zdi popolnoma normalen. Nedvomno je na lestvici najbolj odbitih newyorška tehno in HC legenda, Lenny Dee. Ena zadnjih Lennyjevih:
– “Hey Lenny, do you think you’d go play in Tidzikistan?”
– “Chichikistan? Sounds like they have a lot of p**** there. Let’s go to Chichikistan.”
Kako si opravil selekcijo za žur vseh žurov?
Vsi na line up-u so moji prijatelji. Poizkušal sem sestaviti line up iz prijateljev, s katerimi sem največ sodeloval v preteklih desetih in več letih. Izbor ni bil lahek. Izpustil sem jih kar nekaj. Nekatere zato, ker so bili že zasedeni. Druge, ker so nedolgo nazaj gostovali ali bodo v bližnji prihodnosti gostovali pri nas. Tretje pa enostavno zato, ker bi moral party potemtakem trajati 24 ur.
Zadnje novičke
- Rok Piletič ni več tiho! Javno je povedal, kaj se dogaja z njegovim bratom Anejem (BQL)
- Je bila obleka, ki jo je nosila Darja Gajšek, primerna za njo?
- Borut Pahor se je javil iz bolnišnice in povedal, kakšno je njegovo stanje
- Poglejte, kako velika je že hči Isaaca Palme
- Miha Hercog se je iz oči v oči srečal s tem akterjem Poroke na prvi pogled in takole je to izgledalo
- Se spomnite Mihaele Krajnc (Ljubezen po domače)? Tako izgleda danes
- Po več mesecih je Miha Hercog le spregovoril o boleči ločitvi od Saše Lendero
- 5 idej za barvo tvojega poročnega šopka
