Zelena hiša 32. del

Tesno ga je stisnila k sebi in mu v lase pritisnila dolg, počasen poljub. »Rada bi imela sina kot si ti.«
Jack se ji je nasmehnil, pograbil krožnike in urno odšel v jedilnico. Rahlo mu je bilo nelagodno, čeprav je bil vesel iskrenosti med njima.

Ni opazila Edwarda, ki ji je stopil za hrbet in tiho šepnil: »Pazi, želja ti se lahko izpolni.«

Rahlo je odskočila, ker jo je presenetil in ga nejeverno pogledala.

»Nisva pazila, prav lahko bi bila noseča,« je še tišje pripomnil in jo trdno držal za nadlaket, samo pol koraka stran od sebe.

»Ne skrbi, niso pravi dnevi,« je suho odvrnila.

»Veliko otrok se rodi, ker ženske mislijo, da niso pravi dnevi. Vsi Parkerjevi otroci so bili vedno dobro sprejeti, dobrodošli in ljubljeni. V kolikor sva spočela novo bitjece, bo rojeno, da si ne bi umišljala kaj drugega,« ji je že preteče zarenčal.

»Nikoli ne bi pomislila, da bi umorila nerojenega otroka!« je zasikala z zgražanjem.

»Dobro, samo, da se razumeva,« se ji je že rahlo nasmehnil. »Vsi otroci, so se vedno rojevali v zakonu, najin ne bo izjema.«

»Še nekaj časa ne bova vedela ali sem zanosila ali ne, čeprav verjamem, da ni mogoče, da bi. V vsakem primeru boš prvi zvedel,« je rekla predrzno in odrinila njegovo roko.

»Se kregata?« je žalostno vprašal Jack, ki se je vrnil po pribor.

»Ne. Samo o nekateri reči se ne moreva sporazumeti,« se mu je nasmehnila Deby. Še dobro da sta šepetala in fantič ni mogel ujeti okoli česa sta se pričkala. Res bi bilo nerodno, da družino vpleteta v svojo intimo.
»Prav,« se je nasmehnil Jack in s priborom spet odšel v jedilnico.

»Uživala sva. Ujemava se in dopolnjujeva. Dobro veš, da bi bilo v postelji veliko boljše. Oba goriva v istem poželenju, z isto strastjo. Zdaj, ko sva okusila drug drugega, ne bova zadovoljna brez intimnosti. Naslednjič, ko se bova ljubila boš moja zaročenka. Samo prstan si natakni na prst in se nehaj upirati,« ji je šepnil in jo goreče pogledal. Škatlico s prstanom je odložil v pleteno košarico s suhim cvetjem na robu kuhinjske nape. Samo ona dva sta zdaj vedela, da je tam, saj se je ni videlo.

»Ja res je, a naslednjič, ko se boš hotel ljubiti z menoj, boš to počel, kot moj ljubimec brez omembe poroke in brez neumnosti s prstanom. To ti ponujam. Vzemi ali pusti!« mu je vrnila tiho in začela rezati kruh.

Brez, da bi kaj oprijemljivega dosegel, je Edward odšel iz kuhinje.

Cel naslednji dan je deževalo. Deby si je našla delo, tako, da so bili moški več ali manj prepuščeni sami sebi v dnevni sobi. Thomas se je počasi začel pakirati. Toliko dela je na poljih, da ni hotel zgubljati časa. S Susan sta se domenila, da se bo preselil k njej še pred samim obredom poroke. Edward je opravil nekaj telefonskih klicev in si našel delavca, ki bo nadomestil Thomasa. Poskušal se je držati čim dlje od Deby, čeprav je vsak trenutek mislil na njo in koval načrte, kako jo prepričati v poroko. Bolj je on sanjal o poroki bolj se je ona oddaljevala iz njunega prijateljstva. Jack je po šoli bral domače branje. Dan je minil brez večjih zapletov ali napetosti. Tudi naslednji dan je bil siv in deževen. Thomas se je s svojimi stvarmi odpeljal k Susan. Deby je končno izpraznila in pregledala veliko omaro polno raznovrstnega materiala. Pri kosilu je ogovorila Edwarda.

»BI imel kaj proti, da iz tistih materialov sešijem novo posteljnino in kuhinjske krpe?« je lahkotno vprašala.

»Zakaj bi šivala? Če potrebujemo novo posteljnino ali krpe ali kar koli drugega, samo povej, ti bom dal denar in kupi,« je preprosto odvrnil.

»Zakaj bi kupoval, ko pa imaš polno omaro dobrega in lepega blaga?« je vprašala rahlo presenečeno.

»Lahko si privoščim,« je skomignil z rameni.