Zelena hiša 39. del

Malo je popustil svoj objem in se za nekaj milimetrov premaknil. Zazrl se ji je v obraz in jo hitro poljubil. Ni mogel verjeti, da je res dobro in nepoškodovana.

Opazila je njegov prestrašen pogled. Pobožala ga je po obrazu in ga še sama hitro poljubila. »Dobro sem, ne skrbi,« ga je skušala pomiriti. Sama se je umirila. Nasmehnila se mu je. »Pojdi pogledat kaj je s konjem. Dobro sem. Tudi Jack je pritekel ven zaradi zmede, ki je nastala. Z menoj bo tukaj, dokler ne obesim še preostalega perila,« je rekla in presenečeno pogledala nepoškodovano košaro s perilom nedaleč stran. »Pojdi,« je rekla že strogo, saj je kar stal in strmel v njo.

Počasi se je obrnil, pogledal Jacka in odšel k Erwinu, ki je uspel ukrotiti konja.

Deby se je nasmehnila Jacku in ga pobožala po laseh. »Dobro sem, nisem pričakovala konja med svojim perilom, ustrašila sem se malo, ker me je presenetil s hrbta. Vrzi Gabu palico, zasluži si malo igre za svoje herojsko dejanje, kasneje ga bova nagradila še z ostanki mesa iz juhe,« mu je prigovarjala, saj je tudi fantič deloval prestrašeno.

Samo pokimal ji je in pobral Gabevo palico, ki je ležala poleg njega, saj je Gabe čakal na igro.

Jack se je igral z Gabom, ona pa je lahko obesila perilo do konca. V misli so se ji vrinile Edwardove ljubeče besede. Rekel ji je, da jo ljubi. Rekel in resno mislil. Lahko je prebrala prvinski strah v njegovih očeh. Ljubil jo je. Srce ji je hitreje utripnilo, nerazložljivo ščemenje se je polastilo njenega želodca in noge je imela rahlo mehke. Je to ljubezen? Da veš, da te nekdo, ki ti nekaj pomeni, ljubi. Ga je ona ljubila? Saj mu je rekla, da ga ima rada. Ne tako, kot njegovo družino, ne, njega je imela močneje rada. Se je v tem času zaljubila vanj? Ga je ljubila? Bi ona otrpnila od straha, če bi konj dirjal proti Edwardu? Seveda bi. Saj se je odločila, da se do konca življenja zaveže njemu. Rekel ji je, da je njegova manjkajoča polovica. Mar ni sama sebi priznala, da je on njena manjkajoča polovica? Le koga slepi? Seveda se je zaljubila v Edwarda. Ljubila ga je. Mogoče ji besede res niso šle z jezika, a njeno srce in njen razum sta poznala resnico. Ves strah pred prihodnostjo je izpuhtel. Skupaj bosta vedno našla rešitev in pot naprej. Normalno, da se bosta tudi kdaj pa kdaj skregala, a vedno bosta vse težave prebrodila, saj se ljubita. Z nasmeškom na obrazu je pobrala prazen škaf in namignila Jacku ,da se vrneta v hišo in dokončata nalogo ter pripravita večerjo.

Naslednja dva tedna sta minila, kot bi mignil. Lepo vreme je omogočalo delo zunaj na poljih. Jack je imel še zadnje pomembne teste v šoli. Učila je za vozniški izpit, ki ga je tudi opravila. Ko sta šla z Edwardom na teoretičen del, je uspela opraviti vse v enem dnevu. Edwardov prijatelj iz državne komisije, ji je to omogočil kot poročno darilo. Ni spraševala, a vedela je, da je za njo priredil kar nekaj pravil in ji pri tem še malo pogledal skozi prste. Zdaj je imela izpit in darilu ni hotela gledati v zobe. Ni prosila za to, a je vesela sprejela vse kar so ji dali. Tudi poročno obleko so uspeli popraviti in jo prilagoditi za njo v rekordno kratkem času. Okoli obleke sta se z Edwardom nekajkrat skregala saj ji jo je on hotel kupiti. Na koncu pod Susaninim pritiskom je moral popustiti in pustiti, da si Deby sama plača obleko, ki jo bo lahko videl šele v nedeljo, ko jo bo čakal pred improviziranim oltarjem, ki ga bodo postavili pred hišo. Užaljeni Edward je moral obljubiti, da bo tudi samo postavitev in okrasitev dvorišča prepustil Deby in Susan. Seveda so okoliške gospodinje vztrajale in tako dobile priložnost pomagati pri pripravah. Vsi so nekako pomagali, razen obeh ženinov, ki sta se lahko pritoževala le ene drugemu.