Zelena hiša 5. del

Lenobno se je pretegnila in se nasmehnila. Iz daljave je slišala njegove korake, ko se je spuščal po stopnicah. Vstala je in se odpravila v kopalnico. Bila je dobre volje. Čeprav to ni bila niti približno njena ura za vstajanje je bila budna in pripravljena na nov dan. Bila je spočita in rahlo vznemirjena, začenjal se je njen prvi delovni dan in dokazati mora, da je vredna zaupanja. Sinoči je hitro pospravila svoje obleke v omaro in ker ni mogla takoj zaspati je vzela eno od treh knjig, ki jih je prinesla s seboj. Slišala je vodo, ko se je Edward tuširal pred spanjem. Misli so ji nehote ubrale svojo pot in ji požgečkale domišljijo s podobami golega Edwardovega prsnega koša. Presenetila je samo sebe, saj ni bilo  v njeni navadi, da sanjari o moških, še posebno ne o moškem, ki ga ni dobro poznala. Zmajala je z glavo in se prisilila, da je brala naprej. Kmalu je odložila knjigo in ugasnila luč na nočni omarici, saj ni želela zjutraj težko vstati. Zdaj je stala pred ogledalom, ki je visel na notranji strani vrat garderobne omare. Hitro je smuknila v kavbojke in rdeč pulover. Lase si je spletla v kito in se odpravila v kuhinjo. Ravno je skuhala kavo, ko je vstopil dedek in jo lepo pozdravil. Z nasmehom mu je odzdravila in pred njega postavila skodelico z dišečo tekočino. Na pladenj je naložila skodelici za Thomasa in Edwarda. Hubert je srknil svojo kavo in skodelico postavil na pladenj.

»Dobra kava,« jo je pohvalil in odnesel pladenj v gospodarsko  poslopje.

Deby se je lotila priprave zajtrka. Vmes je srkala svojo kavo, na radiu je poiskala lokalno radijsko postajo in se prepustila veselim ritmom. Že sinoči se je odločila, da bo spekla omleto s šunko in zelišči, poleg pa ocvrla še nekaj rezin slanine. Ob šestih se je povzpela v zgornje nadstropje in zbudila Jacka.  Cela kuhinja je lepo dišala in obljubljala razvajanje za gurmane.  Moški so končali delo in prišli v hišo. Med umivanjem rok, so se omamljeni od vonja, pričakujoče spogledovali. Čez nekaj trenutkov so vsi sedeli pri zajtrku. Iz zadovoljnih moških ust se je slišalo uživanje ob dobri hrani. Thomas ni mogel prehvaliti njenih kuharskih sposobnosti, Jack si je celo dvakrat naložil in Hubert je zadovoljno mrmral. Le Edward ni izdal svojih misli. Disciplinirano je pojedel svoj delež, vstal od mize in odkorakal ven. Glede na to, s kakšnim užitkom so pospravili hrano, si je Deby mislila ali so res dobri in neizbirčni jedci ali pa so sami tako zanič kuharji, da jim je zdaj vse dobrodošlo. Hitro je ostala sama, saj so se moški razkropili po svojih opravkih. Najprej je poskrbela za perilo in vklopila pralni stroj. Pospravila je posodo in se odpravila v zgornje nadstropje. Pospravila je spalnice, jih prezračila in grobo očistila obe kopalnici.  Bilo je še veliko dela, a vedela je, da vsega ne bo mogla postoriti naenkrat. Vrnila se je v kuhinjo in hitro pripravila slano skutino pito za malico. Medtem, ko se je pita pekla, je pospravila še spodnjo kopalnico. Okrog pol enajstih je prvi prišel dedek in pokukal k njej v kuhinjo, kjer je že pripravljala kosilo. Postregla mu je s skutino pito in še predno jo je uspel pojesti sta prišla še Thomas in Edward. Moške je pustila ob majhni mizici v kuhinji, sama je odšla obesit perilo. Ko se je vrnila jih že ni bilo več. Še sreča, da je sebi in Jacku shranila po košček pite, saj je na mizi našla le še prazen pekač. Nasmehnila se je in nadaljevala s kuhanjem. Dokler Jack ni prišel iz šole je uspela pobrisati prah v spodnjem prostoru in pomiti po tleh. Postavila je mizo za kosilo in poslala Jacka po moške. Ni čakala dolgo, ko so prišli. Bili so glasni in umazani. Najprej so se, na njeno srečo, sezuli pred vrati in si otresli ves prah, nato so zasedli kopalnico, vedela je, da jo bo morala ponovno pomiti, a bolje to, kot da umažejo celo hišo.  Med jedjo so veselo kramljali, Jack jim je pripovedoval o šolskem dnevu in kontrolni nalogi iz zgodovine.  Thomas je razglabljal z dedkom o konjih, Edward pa je jedel v tišini. Po jedi je dedek legel na kavč v dnevni sobi, da si spočije. Thomas se je posvetil čiščenju kamina, ki so ga pred večerom prižigali, poskrbel je tudi za drva. Edward pa je odjahal na svojem velikem rjavcu.  Deby je pomivala posodo in spotoma pomagala Jacku z domačo nalogo. Pozno popoldne, malo pred večerjo, je Edward vstopil v hišo in za trenutek postal na vratih. Hiša je prijetno dišala po čistem, kar njim nikoli prej ni uspelo. Dedek in Thomas sta imela razpravo pred televizijskim ekranom. Stopil je proti kuhinji in na vratih obstal. Opazoval je, kako sta pri mizi Deby in Jack sklanjala glavi nad matematičnim učbenikom. Deby je razlagala enačbo z eno neznanko in se cela posvetila dečku, ki nikdar ni maral matematike. Toliko sta bila zatopljena v snov, da ga sploh nista opazila. Opazoval je svojo gospodinjo. V resnici je bil presrečen, da se je oglasila na njegov oglas. Bila je dobra gospodinja, res, da je bila šele en dan pri njih, a opazil je, da je dopoldne odprla okna v spalnicah in jih prezračila, uspelo ji je oprati dva stroja perila, že dolgo niso tako dobro jedli in odlično se je razumela z njegovo družino. Njen smeh je bil nalezljiv in težko se je krotil, da se ni še on od srca smejal z njimi. Očitno, bo tudi dobra šolska inštruktorica in bo Jack končno delal šolo brez problemov. Vedno je zaposloval spretne in sposobne ljudi, očitno je tudi tokrat imel srečo. Presenetilo ga je, da je naenkrat začutil, da je prav ona tista, ki jo je vedno pogrešal na svojem ranču, v svoji postelji. Misel ga je pošteno zbegala. Bila je preveč popolna, da bi bila resnična. Malo ga je razjezilo, ker ni nič vedel o njej. Lahko bi se mu zlagala, da je ostala brez službe. Ne sme se navezati ali navaditi na njo, saj lahko že jutri izgine iz njihovega življenja. Toliko skrbi glede ranča in družine je na njegovih ramah, da si res ne more vzeti časa še za njo. Stresel je z glavo, da bi si jo izbil iz misli. Celo noč je slabo spal, saj je venomer premišljeval o njej. Njegovo lačno telo se je odzvalo na njeno zapeljivo postavo. Bil je samo moški, ki je bil že predolgo brez ženske. Deby pa je bila ženska z veliko začetnico. Danes se je cel dan držal stran od hiše in nje, a misli so mu venomer uhajale k njej. Vseeno se je odločil, da se bo držal svojega načrta in se držal čim dlje od nje. Upal je, da bo zdržal. Čakal ga je težek boj. Boj samega s seboj. Opomnil se je, da mora misliti na dobrobit ranča.

Prvi ga je opazil Jack: »Zdaj razumem enačbo z eno neznanko!« je veselo vzkliknil fant.

Nasmehnil se mu je. »Super,« je dodal  veselo in odkorakal stran.

Deby in Jack sta se spogledala. Fant je skomignil z rameni: »Nikdar ni bil tako zadržan in nedružaben, ne vem kaj mu je?«

Tudi Deby je nemočno skomignila z rameni in vstala. Ni vedela kaj naj si misli o njem. Vsi so bili v hiši in čas je bil, da postavi večerjo.