Ura je skoraj 5 zjutraj. Medtem ko večina spi, toplo zavita v odejo in se počasi pripravlja na prvo zvonenje budilke, se sama vračam domov in začenjam pisati tale članek. Ne vem, če je kriva pozna ura, pijača, trenutna osamljenost, glasba epskih razsežnosti (ki se razteza skozi prazne, že dokaj hladne ljubljanske ulice skozi moj Ipod), ali kaj drugega… Misli mi uhajajo k ljubezeni. Zaljubljenosti.

Zaljubljenost naj bi bila nekaj lepega. Pa saj tudi je. Metuljčki, pospešeno bitje srca, ko zaideš v bližino tiste osebe, nežni poljubi, pogledi, ki povedo več kot tisoč besed in vse, kar je oh in ah.
Kaj pa tisti del, ko čakaš? Ko čakaš, da se nekaj prelomnega zgodi? Tisti del, ko ne moreš spati, ker razmišljaš o njem (sama nespečnosti zaradi določene osebe še nisem nikoli izkusila, se pa skoraj počutim, kot da bi jo, glede na vse širno pripovedovanje s strani najboljših prijateljic)? Neprestano preverjanje mobitela v upanju, da bo na njem pisalo tisto ime. Neprestane misli in vprašanja, ki seveda vključujejo zgolj in samo tisto osebo, ki te izčrpajo bolj kot 10 ur fitnesa. Ko dihaš in dihaš pa ne zadihaš. In oh, navezanost. Navezanost je šele ubijalska kombinacija z zaljubljenostjo. Ko si želiš preživeti vsako sekundo svojega časa z njim. Preprosto samo biti ob njem. Ko ga pogrešaš. Vse, kar lahko narediš, pa je, da čakaš. In čakaš. In upaš. In spet čakaš. In malo manj upaš. Ampak še vedno čakaš.

Zelo dolgo obdobje pravzarav mučiš samega sebe. Hej, Ljubezen, me slišiš? Mislim, da tukaj nekaj ne bo prav. Pravzaprav si zelo prebrisana. Sprožiš svojo Amorjevo puščico, zadeneš in potem se greš z nami še tombolo… Bo ali ne bo? Lahko naslednjič prosim ustreliš oba in ne samo enega? Sama namreč prihajam čedalje bolj do zaključka, da ni vredno. Se zaljubiti, navezati, čakati, upati in biti prizadet. Vsaj za zdaj ne. Čustva nimajo smisla. Zmedejo te, vozijo te okrog ure in ure in te vrnejo na sam začetek. Če bo nekdo zares poseben in vreden tega, da sputiš svoj varnostni zid, mislim, da se bo toliko potrudil, da ne bodo potrebna vsa ta vprašanja, zaradi katerih te prime, da bi poklical v Polje in zaprosil za prosto sobo (če veste, kaj mislim). Enkrat verjamem, da bo nekomu uspelo preplezati varnostni zid. Do takrat pa…love? No, I prefer vodka!

Tokrat sem za vas izbrskala nekaj super idej za jesenske nohte. In ker je bilo govora o ljubezni, dodajam nekaj izmed meni osebno najlepših ljubezenskih komadov, ki so in bodo brezčasni.
Ker se počasi približuje noč čarovnic, lahko svoje nohte obarvaš jesensko v znamenju noči čarovnic, seveda.
Jesensko listje je že možno opaziti na cestah, predvsem po parkih. Vnesi nekaj jesenskega vdiha tudi na svoje nohte.
Še ena super ideja, ki bo še posebej aktualna oktobra. Sploh v drugi polovici. Zakaj? Mislim, da že poslikava na nohtih pove vse.
Nekoliko bolj zabavna poslikava in pa… povsem jesenska.
Nekoliko bolj nežne barve za vse, ki niso za radikalne spremembe. Preprosta, nežnih barv in kar je glavno…jesenska manikura.

Top 5 ljubezenskih pesmi:
Secondhand Serenade – Your Call
Lykke Li – A Little Bit
Emon – Fuck What I Said
Snowflakes – White Apple Tree
Adele – Someone Like You 


Zadnje novičke

Prejšnji članekVROČE Rebeka Dremelj o porodu: Ni večje bolečine, ampak tudi ni večje sreče!
Naslednji članekRomantični Jan Plestenjak: Kam vozi svoja dekleta?